Tik pred sončnim zahodom postavim stativ na obalo. Nastavim aparat, zaslonko in seveda brez ND filtra ne gre. Čas pa prilagodim kar preko daljinskega prožilca, se pravi nekako po občutku.
In nastane nekaj takega:
Ponovno brskam po arhivu in najdem tegale lepotca. Grad kamen! Nekaj sem že pisal o njem, tokrat pa samo igranje z obdelavo.
Nekako obdelava v črno belo še najbolj izstopa, vse drugo mi ni bilo všeč.
Tudi za naslednje dni ni napovedanega lepega vremena. Pa kaj, saj smo že navajeni, da se sonce skriva tam nekje za debelo plastjo oblakov. Prava redkost je že, da kakšen sončen žarek prebije te oblake za kakšno minuto ali dve. Nekaj sonca je napovedanega za ponedeljek in četrtek, pa še to naj bi bilo vprašljivo, ker so poleg ponovno napovedani oblaki.
Za tiste, ki ste že pozabili kako zgleda lep sončen vzhod nad Ljubljanskim barjem. Toliko da se ne pozabi kaj je tista svetleča kugla na nebu 🙂
Raje imam zahajajoče sonce nekje za drevesom, kot pa za oblaki.
Pa še nakej za ljubitelje vremena. Po novem imate spodaj vsake objave trenutno vremensko karto in karto za nadaljnih 5 dni.
Letošnji dopust smo preživeli na Hrvaškem otoku Krk. Mesto Maliska. Že prvi dan, nam je zagodlo vreme. Burja je tako močno pihala, da so zaprli Krški most. Vse za varnost.
Sončni zahod je nebo pobarval v rdeče.
Čolniči v pristanu.
Tako majhna, pa tako glasna.
Tudi drugi dan, je bil oblačen in hladen. Posledično tudi morje. Naslednji dan, pa se je zjasnilo in postajalo je z vsakim dnem bolj vroče.
Jutranja. Tako mirno. Že dobro uro je bilo zelo živahno.
Večerna luna.
Del Mlinske je popolnoma zapuščen. Restavracije, hoteli in počitniški domovi. Pravo mesto duhov.
Mestne luči.
Dopust je prehitro minil. Se bo potrebno še za kakšen konec tedna zapeljati do obale.
Vrtiljak zanimiv za otroke, za mene pa tudi 🙂
Mimo stojnice z spominki ne moremo, ne da nekaj kupimo.
Sanje 😉
Tokrat malo bolj zmogljiv kompaktni aparat kot sem ga predstavil pred dobrim mesecem. Razlike ni veliko. Tudi ta Praktica ima 14 milijonov pik. Najbolj se razlikujeta po zmogljivosti zooma. Prejšni je imel 5 kratni zoom ta pa ga ima kar 8 kratni zoom.
Stopnice v stolpu Ljubljanskega gradu. Slikano v popolni avtomatiki. Vse nastavitve si je aparat sam izbral.
Panorama Ljubljane pred vzhodom sonca iz stolpa gradu.
Tisto jutro je bilo popolno brezveterje, samo nekaj meglic.
Menu je tudi pri temu aparatu v slovenščini, kar bo za nekatere uporabnike prav prijazen, tudi navodila so vedno pri roki, ker so že v aparatu. Ima tudi ogromno ročnih nastavitev, kot so belina (WB), ISO, zaslonko, ter nastavljive pred programe. Najbolj zanimivi so šport, makro, panorama, prepoznavanje obrazov in še mnogo drugih. Na zadnji strani velik zaslon, kjer so vse te funkcije tudi prikazane. Aparat ima odličen stabilizator slike pri polnem zoomu, v veliko pomoč pa je tu tudi histogram.
Aparat uporablje Litionsko baterijo, kar je velika prednost pred navadnimi baterijami AA. Z eno polnitvijo naredite približno 250 posnetkov, kar pomeni pri vklopljeni bliskavici nekaj manj. Možnost snemanja v ločljivosti 720P HD, z možnostjo mikrofona. Aparat uporablje standardne SD/HC kartice.
Video narejen z Praktico 14-Z80S
Pri nakupu aparata je priložena Litijonska baterija z napajalnikom, AV kabel, programski CD in kratka navodila.
To je še ena od jutranjih. Tisti dan, ko smo se potepali tam gor po grajskem stolpu. Pravzaprav je bil aparat že v torbi, pa se mi je zazdelo, da bi lahko naredil še eno fotografijo za konec.
Ponovno je prišel tisti dan, ko je bilo potrebno nekoliko bolj zgodaj vstati. Res sem med tistimi, ki raje dlje poležim, kot pa da bi prezgodaj skakal naokoli.
Tokrat je bil pač razlog. In ta razlog je bil po dolgem času, ko sem se ponovno odpravil na jutranje fotografiranje. Kam drugam, kot na Ljubljanski grad. Upal sem, da ne bo preveč megle in bo jasno. Če bo tako jutro kot je bilo prejšno, potem ne bo kaj videti.
Osvetlena NUK in Trnovska cerkev
Pač je to loterija. Zadaneš ali zgrešiš. In če zgrešiš, ponoviš vajo. Ko sem opremo spravljal v avto je bila še popolna tema. Na srečo so se vsaj zvezde vidle. Torej bo danes sreča na moji strani, pa še toplo jutro je bilo. Cesta proti Ljubljani še prazne, samo na avtocesti je bil kakšen avto. Nekateri v službe, jaz pa na grad. Seveda je tudi mene po fotografiranju čakala služba. Samo do tja je še daleč. Moram še sonce počakat, ki se prebudi minuto čez sedmo uro zjutraj.
Ena črtica v Mostah.
Zbirno mesto kot ponavadi pod gradom. Tam me je že čakal Drago, še Braneta počakava in gremo gor. Brane je bil že nekje v grajskem griču in naju je prehitel. Po hribu navzgor, seveda z avtom in že prva ovira. Zapornica! Ven iz avta odtipkava kodo **** in nadaljujeva pot na grajsko parkirišče. Med potjo pobereva še Braneta. Vso opremo iz avta na rame in gor. Pred vrati nas že čaka vratar, da nam odpre grajska vrata. Po dvorišču do stolpa in kar gor po stopnicah. Na blagajni še nikogar da bi pobiral vstopnino. Saj to uro pač ne hodi nihče gor, ker se grad uradno odpre šele ob 10 uri. Takrat pa tudi nas ne bo več tu.
Prispemo na vrh, raztovorimo vso opremo, zavzamemo vsak svoj položaj, nastavimo aparate, par poskusnih fotografij, par šal, da nam nebi postalo dolgčas in čakanje, da nas sonce posveti. Sreča, nobenih meglic. Pravzaprav lažem, bila je tu pa tam kakšna. Drugače pa popolnoma nič.
Pa se je prikazal.
Res po podatkih da se bo sonce pojavilo ob 7:01 je držalo. Že je kukal skozi par meglic. Narediš nekaj fotografij in zabave je konec.
Sedaj pa vse pospravit, počasi navzdol in na delo. Nič počivanja, kar v službo.
Pot v službo, pa sama gneča.