Po dežju

Da po dežju vedno posije sonce, se je izkazalo pravilno tudi tokrat. Po kosilu sva se z Žigom odpravila na krajši sprehod po naši okolici. Prvo kar je Žiga našel je bila luža, ja ogromna luža in čmok, direktno skozi njo. Še sreča da ni bil moker, tako kot običajno zna biti po čofotanju po lužah. Ko se odpraviva naprej in ata veselo slika male čebelice pri nabiranju medu, je Žiga že našel blato ob cesti. Fino najprej so čevlji mokri, sedaj pa še blatni.

Ko sva rešila še ta problem in je Žiga obljubil da ne bo več nagajal, sva se odpravila naprej do bližnjega igrišča. Ker so bila igrala mokra, sva odšla počasi naprej. Ob cesti srečava še polžka in ga prosiva da nama pokaže rožičke. Kar nekaj časa sva čakala, da se je polžek odločil nama ugoditi. Po kratki igri s polžem smo odšli vsak svojo pot, polž v gosto visoko travo midva pa domov.

Ata fotka čebelice…

… ko Žiga z veseljem skače po blatu.

Polžek pokaži rožičke.

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s