Zelenci, Kranjska gora

Nedeljski izlet na gorenjsko. Prvi postanek, ki smo ga naredili je bil pri izviru reke Save Dolinke, bolj znan kot Zelenci.

zelenci

Ne glede na letni čas, vedno je lepo za videt izvir reke Save.

Se nam je pa prvič zgodilo, da nismo imeli kje parkirati, saj je bilo že dopoldan tam kar ogromno turistov,

dsc_3624

Ena starejša objava pa tukaj!

Advertisements

Tromostovje

Tromostovje v Ljubljani. Tokrat fotografirano enega lepega poletnega večera iz Mesarskega mostu.

DSC_3410 copy

 

Fotografija je potegnjena ponovno iz formalina (arhiva) in predelana v Tilt Shift.

Vodni mlin – Mozirski gaj

Že v prejšni objavi sem pisal o vodnem mlinu, ki stoji v Mozirskem gaju. Veliko mlinov v Sloveniji je takih, ki se dobesedno podirajo in izginjajo. Sem pa vesel, da jih je vsaj nekaj, ki jih še obratuje. Tako sem lahko Žigi in Neži razložil, od kot prihaja moka v naš dom. Kajti mi moko kupujemo pri mlinarju in ne v trgovini. Tudi kruh že vrsto let pečeme kar doma.

Mlin_HDR

Tokrat pa sem ga malo predelal. Ta HDR tehnika mi postaja vedno bolj všeč.

Mozirski gaj

Vsa leta okoli 1. Maja smo hodili v Arboretum Volčji potok ( Dinosaurus word, Volčji potok ).

DSC_1830 copy

Tokrat pa smo se odločili, da obiščemo Mozirski gaj. Pot nas je vodila mimo Kamnika, čez prelaz Črnivec. Po tej cesti se še nisem nikoli vozil, zato sem uporabljal cestno navigacijo. Za boljši občutek. Še sreča, ker že v prvi vasi čez prelaz, mi javlja navigacija možnost cestnega radarja. In do Mozirskega gaja tako še ene dvajsetkrat do cilja. Itak pa smo vozili počasi in si ogledovali pokrajino.

DSC_1843 copyDSC_1853 copy

V Mozirju smo bili kar hitro, cesta je bila prazna in tekoča. Pred gajem pa se je ustavilo. Tako je bilo tudi predvideno. Nekaj več gneče. Seveda, saj je bil praznik. Zakaj ga nebi tako kot mi uživali še ostali. Naslednji podvig je bil najti prazno parkirno mesto. Že redar ob cesti je govoril, da ni upanja iskati na glavnih parkiriščih, da je že vse polno. Ne bi bil jaz, če tega nebi upošteval. Malo po makadamu, do neke ribogojnice. Tu je veliko prostora za parkirati. Pa še okoli ovinka par metrov stran je glavni vhod v gaj. Odlično, izplača se Ljubljanska trma.

DSC_1846 copy DSC_1844 copy

Mozirski gaj je nekoliko manjši od Arboretuma, vendar ravno tako zelo zanimiv. Vse je bolj na kupu in ni potrebno veliko pešačit. Vstopnina tudi ni bila pretirana, za družinsko karto smo odšteli 15€. Je bila pa ena pomankljivost, ki so jo pogrešali otroci. Ker je bilo kar precej vroče, bi lahko za te dni postavili še kakšen kiosk s sladoledom in hladno vodo.

DSC_1842 copy DSC_1856 copy DSC_1859 copy DSC_1862 copy DSC_1868 copy DSC_1870 copy DSC_1871 copy DSC_1872 copy DSC_1875 copy

DSC_1880 copy

DSC_1889 copy DSC_1892-2 copy DSC_1913 copy DSC_1914 copy DSC_1917 copy DSC_1919 copy DSC_1926 copy DSC_1932 copy DSC_1967 copy

Je pa zaniva na ogled tudi Prevžitarska hiša. Notri se vidi, kako majhni so bili bivalni prostori, črna kuhinja, na podstrešju pa je shramba.

DSC_1896 copy

Videti je tudi pravi delujoči vodni mlin. To je res prava redkost, da taki mlini še obstjajo. Ne daleč od ceste, ki smo se peljali v Mozirje je še en delujoči vodni mlin v Podvolavljeku, (Žagarjev mlin).

DSC_1933 copy

Na ogled je tudi terarij, z različnimi plazilci in pajki.

DSC_1958 copy DSC_1949 copy DSC_1947 copy

In pa en velik čebeljnak s krasno poslikavo na panju ter steklen panj, tako da se vidi, kako naše čebelice delujejo in proizvajajo med.

DSC_1966 copy DSC_1960 copy

Prva v novem letu

Pa sem se ponovno spravil na svoj blog. Nori December je za menoj. Vstop v novo leto je bil precej miren. Letos sem ga pričakal v Solkanu. Družba prijetna, tudi z vremenom smo imeli srečo. Vse dni je bilo sončno, razen zadnji dan se je malo skisalo in so se pojavljale rahle deževne kaplje.

Med popoldanskim sprehodom na 1. Januarja dan pa počasi do kamnitega mostu čez reko Sočo.

steber

Po najdaljši noči, mi je sprehod po soncu ponovno napolnil baterije.

Tri reke

Kaj imata skupnega Ljubljanica in Kamniška bistrica?

Obe se izlijeta v Savo na isti točki v razdalji 50m.

Že dolgo časa nisem bil na tem kraju. Nazadnje še kot kratkohlačnik z kolesom, tokrat pa z družino. Kar veliko vode je preteklo od tistega časa.

Ni ceste

Po tej cesti so se včasih vozili osebni avtomobili, po vsej verjetnosti z  prikolico, ker na izlitju Ljubljanice v Savo je ogromno mivke. In ni bilo nič lepšega zaviti na Savo, kot pa v trgovino po mivko. Sedaj pa je moč reke odneslo del ceste in je praktično onemogočen dostop za vozila na štirih kolesih.

Sava in Kamniska bistrica

Kamniška bistrica se izlije v Savo, par metrov naprej, pa še Ljubljanica.

Sava in Ljubljanica

Gregorjev spust ladjic po Pšati

Obiskali smo Loko pri Mengšu, ki stoji med Mengšom in Trzinom. Za ta kraj smo slišali, da na pred večer gregorjevega spuščajo ladjice po Pšati. Pa smo se odpravili. Prispeli smo še preden se je zmarčilo. Nekaj ladjic je bilo že v vodi in čakale na spust.

Žal pa se to ni zgodilo, niso niti lučk prižgali na ladjicah, kaj šele da bi jih spustili po reki navzdol. Razočarani smo zapustili Loko in se odpravili domov.

Loka

Naslednje leto bomo obiskali drugi kraj, kjer bo več dogajanja.