Gradiško jezero

Gradiško jezero, prijetna sprehajalna pot. Pot okoli umetnega jezera je dolga 4200 m. Kako do jezera? Po štajerski avtocesti, na izvoz Lukovica nato pa v prvem križišču levo. Cestne table so postavljene, tako da se nikakor ne moreš izgubiti. Tudi za parkiranje je poskrbljeno.

DSC_3295 copy

Vreme je bilo prijetno toplo. Jezero, zadaj pa cerkvica sv. Marjete.

DSC_3292 copy

Panorama jezera. Za sprehod prijetno, za fotografiranje pa malo prepozno. Sonce je bilo že kar visoko.

DSC_3289 copy

Še ena hišica, za kaj se uporablja ne vem, verjetno pa za uravnavanje zapornic v jezeru.

DSC_3298 copy

DSC_3307 copy

Družina labodov.

 

 

Advertisements

Na našem vrtu

Še zadnje rože iz našega vrta, preden vse ovene.

DSC_3268 copy

Letos je bilo pa malo čebelic, saj jim dež ni dovoljeval letenja na cvetove. Tudi nobenega cvetnega pajka nisem našel, kljub temu da jih je ogromno vsako leto.

DSC_3262 copy

DSC_3258 copy

DSC_3255 copy

DSC_3256 copy

Mozirski gaj

Vsa leta okoli 1. Maja smo hodili v Arboretum Volčji potok ( Dinosaurus word, Volčji potok ).

DSC_1830 copy

Tokrat pa smo se odločili, da obiščemo Mozirski gaj. Pot nas je vodila mimo Kamnika, čez prelaz Črnivec. Po tej cesti se še nisem nikoli vozil, zato sem uporabljal cestno navigacijo. Za boljši občutek. Še sreča, ker že v prvi vasi čez prelaz, mi javlja navigacija možnost cestnega radarja. In do Mozirskega gaja tako še ene dvajsetkrat do cilja. Itak pa smo vozili počasi in si ogledovali pokrajino.

DSC_1843 copyDSC_1853 copy

V Mozirju smo bili kar hitro, cesta je bila prazna in tekoča. Pred gajem pa se je ustavilo. Tako je bilo tudi predvideno. Nekaj več gneče. Seveda, saj je bil praznik. Zakaj ga nebi tako kot mi uživali še ostali. Naslednji podvig je bil najti prazno parkirno mesto. Že redar ob cesti je govoril, da ni upanja iskati na glavnih parkiriščih, da je že vse polno. Ne bi bil jaz, če tega nebi upošteval. Malo po makadamu, do neke ribogojnice. Tu je veliko prostora za parkirati. Pa še okoli ovinka par metrov stran je glavni vhod v gaj. Odlično, izplača se Ljubljanska trma.

DSC_1846 copy DSC_1844 copy

Mozirski gaj je nekoliko manjši od Arboretuma, vendar ravno tako zelo zanimiv. Vse je bolj na kupu in ni potrebno veliko pešačit. Vstopnina tudi ni bila pretirana, za družinsko karto smo odšteli 15€. Je bila pa ena pomankljivost, ki so jo pogrešali otroci. Ker je bilo kar precej vroče, bi lahko za te dni postavili še kakšen kiosk s sladoledom in hladno vodo.

DSC_1842 copy DSC_1856 copy DSC_1859 copy DSC_1862 copy DSC_1868 copy DSC_1870 copy DSC_1871 copy DSC_1872 copy DSC_1875 copy

DSC_1880 copy

DSC_1889 copy DSC_1892-2 copy DSC_1913 copy DSC_1914 copy DSC_1917 copy DSC_1919 copy DSC_1926 copy DSC_1932 copy DSC_1967 copy

Je pa zaniva na ogled tudi Prevžitarska hiša. Notri se vidi, kako majhni so bili bivalni prostori, črna kuhinja, na podstrešju pa je shramba.

DSC_1896 copy

Videti je tudi pravi delujoči vodni mlin. To je res prava redkost, da taki mlini še obstjajo. Ne daleč od ceste, ki smo se peljali v Mozirje je še en delujoči vodni mlin v Podvolavljeku, (Žagarjev mlin).

DSC_1933 copy

Na ogled je tudi terarij, z različnimi plazilci in pajki.

DSC_1958 copy DSC_1949 copy DSC_1947 copy

In pa en velik čebeljnak s krasno poslikavo na panju ter steklen panj, tako da se vidi, kako naše čebelice delujejo in proizvajajo med.

DSC_1966 copy DSC_1960 copy

Drevesa

Zadnje dni se kar nekaj potikam po naravi, še največ okoli domačega kraja. Všeč mi je, ko se narava prebuja iz dolgega zimskega spanja. Vse je postalo zeleno, živo. Čebele veselo obiskujejo domačo češnjo, hruško in pa jabolka. Tako je prav. Bomo imeli ponovno nekaj domačega sadja.

Tudi po gozdu se je prijetno sprehajat. Popolnoma drugačen vonj, kot nekje med betonskimi hišami. In iz tega sprehoda je nastalo tale fotografija.

v gozdu

Eno me pa moti v gozdovih. To, da je vse preveč klopov. Malo se otopli in že lezejo ven. Doma sem se preoblekel in našel enega, kako mi leze po roki navzgor. Ni dobil prvega letošnjega obroka.

Tudi za živali je težko v snegu

Tudi za živali je težko najti dovolj hrane, sploh če stalno sneži in je hrana pod snegom.

Srnjak

Tega srnjaka in par srn sem opazoval dober teden nazaj nekaj metrov od hiše, kako iščejo hrano pod snegom. Danes pa ponovno poslušam, da naj bi snežilo.

Kaj je s tem vremenom? A ni že čas, da se malo otopli? Res imam dovolj te zime!

Beloglavi orel

 V tem slabem vremenu pregledujem arhiv fotografij in najdem tegale lepotca. Beloglavi orel (Haliaeetus leucocephalus). Slikal sem ga po potepanju po Češkem (ptice ujede). 
 
Beloglavi
Danes pa berem, da je ta ptica bila še par let nazaj na seznamu najbolj ogroženih ptic. V naravi naj bi jih živelo manj kot 500, sedaj pa naj bi jih bilo okoli 10 000 parov v divjini.

Ptice ujede

V Lednicah imajo še eno zanimivost za ogled. Poleg cerkve in velikih urejenih vrtov so tu še ptice ujede. Ogromno jih je. Tudi sam spektakel predstavitve je zanimiv. Škoda ker je ponovno samo v češčini in ne v kakšnem drugem jeziku. Kakorkoli, program je zanimiv in si ga je vredno ogledati. Kar je pa še bolj zanimivo. V primeru da vam program ni zanimiv, vam v prvih 15 minutah ni potrebno popolnoma nič plačati, nato pa kolikor časa si ugledaš program. Kakor sem videl, ni nihče zapustil predstave pred koncem.

ptica_01 ptica_02 ptica_03 ptica_04 ptica_05 ptica_06 ptica_07 ptica_08 ptica_09