Mašun

Mašun, mali zaselek, kjer se vreme kar hitro spremeni. Vsaj mi smo imeli to srečo. V eni uri od sončnega neba brez oblačkov pa do dežja, vetra in strel. Res neverjetno. Še pravi čas smo prišli do avta.

Je pa tu gori, res lepo urejeno okoli gradu. se vidi da jim je nekaj do turizma. Žal smo srečali samo par domačih turistov ostalo so bili Italijani.Tudi na parkirišču so bili večinoma Italijanske registrske tablice. Ob vračanju proti Knežaku, smo srečali še nekaj avtomobilov, ki so šli v Mašun in tudi te so bili samo Italijani. Verjetno Slovenci premalo poznamo svoje lepote Slovenije. Žal!

DSC_3560

DSC_3563DSC_3575DSC_3612

DSC_3572

Advertisements

Brez barv

Nekaj črno belih fotografij!

Cvet

Železna cesta Stari časi Hiraldika Storža

Snega še ni konec …

… pa ga še nekaj časa ne bo. Kot naši vremenoslovci napovedujejo še nekaj padavin, nato pa naj bi se umirilo. Pravzaprav mi je bilo zadnjič prav všeč se voziti po naših cestah. Spluženo je bilo, vendar je na cestišču še vedno nekaj cm snega. Brez tistega nadležnega peska in soli po cesti. Užitek ki ga že nekaj časa nisem okusil. Vedno se vozim po plundri ali po posutem pesku kot po makadamu. se pa najde tudi nekaj takih, ki se trudijo z letnimi pnevmatikami vozit po snegu. En konkreten primer. Pred mano se vozi avto višjega cenovnega razreda (nemška znamka) Avto takega razreda si lahko samo želim, vendar je za mene nedosegljiv. Po snegu vozi s hitrostjo 30km/h pa bi rekel da še kakšen km počasneje. Nosi ga sem in tja, po celem cestišču. Komaj ga prehitim, ker je res s težavo držal smer in obstoj na cesti. Pol pa pomislim. hudiča imel je toliko denarja za en kup priznanega pleha, na koncu pa nima za zimske gume. Vse da se pokažeš. drugi primer par kilometrov pred tem, pa terenec 4×4. Ja na vse štiri pogon. Po takem terenu res nebi smel imeti problemov. Potovalna hitrost enaka kot pred tistim, ki sem ga malo prej omenjal. Verjetno pa sodbni vozniki, brez iskušen v snežnih razmerah.

Ah ja, ne bom več nakladal o cestnih cvetkah. Raje predstavim nekaj panoram.

pogled v Selo_02

Samo zasnežene strehe se vidijo.

osvetjena drevesa

Zasnežena drevesa v Rašici

Pogled v Selo_01

Nad vasjo.

gasilski dom

Tam daleč je gasilski dom.

V Utik

Stojim na mizi naše skakalnice.

Ploče

Po dolgem času sva z Matejo prišla na idejo, da bi dopustovali na Hrvaškem. Pa ne zopet v Istri ali kakšnem bližnjem otoku. Malo sva iskala in našla prekrasen Avto kamp na polotoku Pelješac, blizu kraja Orebič. Ko sem malo kaloliral koliko kilometrov je do cilja, vedno mi je zemljevid (Google maps) prikazal okoli 600km. Kar nekaj vožnje, je pa veliko po avtocesti, tako da ne bi smelo biti nikakršnih problemov.

Dan odhoda. Bil sem že malo živčen pred samim odhodom. Startamo v večernih urah, da bi ja ujeli prvi trajekt ali vsaj drugega, pa še vreme ni bilo na moji strani. Deževalo je kot še nikoli ta teden. Upam lahko samo, da se bo vreme proti jugu kaj spremenilo in mi olajšalo vožnjo.

Zemljevid

Naša pot, do cilja.

Že po Slovenski avtocesti proti Ivančni gorici smo se vozili z hitrostjo 60 km/h, samo zaradi dežja. Mogoče bo šlo po regionalni cesti kaj bolje.

Na začetku je bila cesta prazna, dež je še vedno padal, ko smo nekje pri Žuženbergu naleteli na šlepar, ki je zasedel celo cesto, tako da ga ni bilo mogoče prehiteti kar nekaj kilometrov. Ko pa smo tudi to oviro premagali, do Slovensko Hrvaške meje ni bilo težav, raze to da je neprenehoma deževalo.

Na Hrvaško avtocesto smo vstopili v mestu Bosiljevo. Pri Mali kapeli smo imeli prvi počitek, kjer se je tudi dež že umiril. Po počitku pa nazaj na cesto. Nismo naredili veliko kilometrov, ko je ponovno začelo deževati. Nikakor ne morem ubežati dežu. Šele pri Šibeniku je prenehalo deževati.

Cesta je bila praktično prazna, samo sem ter tja smo prehiteli kakšen avtodom ali avto z prikolico. Pri Splitu, so izginili še tisti avtomobili, ki smo se nekaj kilometrov vozili skupaj. Do Ravč pa je bila cesta popolnoma prazna. Je pa ponovno začelo deževati, tako da sem se na nekaterih delih avtoceste vozili zelo po polžje, ker praktično ni bilo nobene vidljivosti.

Ploče

Jutro v Pločah je bilo čisto Slovensko. Nekaj Ljubljančanov, Mariborčanov in Kranjčanov, še nekaj Nemcev in Polakov.

Ob četrti uri smo prispeli do konca avtoceste  (Ravče). Tu pa kolona! Celo uro smo čakali, da smo lahko plačali cestnino in nadeljevali pot proti Pločam.

Ploče 2

Čakanje na trajekt.

Po dobri uri vožnje, smo prispeli na prvi cilj, Ploče. Tu počakamo na trajekt, ki nas prepelje na polotok Pelješac v mesto Trpanj.

Tehnični muzej Bistra

Pustna soboto smo si nekateri vzeli čisto po svoje. Namesto, da bi slikali kakšno pustno povorko, smo se odločili za Ljubljansko barje in obisk tehničnega muzeja Bistra. Na žalost je bil muzej zaprt, okolica pa je tudi v zimskem času zelo fotogenična.

dsc_7763-copy

dsc_7773-copy

dsc_7774-copy

dsc_7806-copy

dsc_7817-copy dsc_7829-copy

dsc_7851-copy dsc_7857-copy

Izsiljevanje prednosti

Pot v službo je potekala, tako kot vsaki drugi dan. Prazna cesta do križišča z Gameljsko in Dunajsko. Od tu je bilo malo več gneče. Saj je bila ura že nekaj minut pred deveto. Vendar še vedno manj gneče, kot pred osmo. Takrat je na tem križišču katastrofalno in nikamor se ne premakneš.

Zapeljem na Dunajsko in nato na spodnje Črnuče čez železniški prehod, na Ulico 24. Junija. Pred menoj moder Polo, ki pelje po predpisih, 40km. Pot me vodi po Šlandrovi cesti, proti križišči z Trzinsko obvoznico (Titova cesta po novem ). Na začetku Šlandrove se cesta malo razširi, ko pridemo iz naselja, tako da sem hotel prehiteti Pola pred menoj, ker se je res dekle v njem držalo CPP. Pripravim se za prehitevanje, ko mi nasproti pripelje tovornjak, tako da se za prehitevanje nisem odločil in lepo počasi vozil do že prej omenjenega križišča. Seveda, kot zakleto, na semaforju rdeča. Prva je voznica Pola, takoj za njo jaz. Čakava na zeleno. Ne vem kako to, da sem gledal naokoli in nisem bil pozoren na dogajanje v križišču?

Ko je nenadoma počilo. Od tu se je dogajalo z svetlobno hitrostjo. Pogledal sem proti križišču, ko je ravno na najin vozni pas priletel avto (Toyota Yaris) in direktno v Pola pred menoj, tega pa rahlo v mojo Hondo. Še nekaj časa so po zraku frčali različni plastični delci.

Otrpnil sem v avtu, ker nisem dojemal kaj se dogaja pred menoj. Po parih sekundah, pa izstopim iz avtomobila in vidim, da Toyote spredaj sploh ni. Motor je porinjen pod armaturno ploščo. Nemogoče, da je tu kdo cel ostal. Nato pa štirje izstopijo iz avtomobila. Vozniku ni bilo videti nič. Eden iz Toyote je samo rekel, da se mu zdi, da ima zlomljeno roko.

Voznika Toyote sem vprašal, kaj se je zgodilo? Ta pa mi je pokazal na drugega udeleženca, ki je bil tudi kriv nesreče. Izsilil je prednost, ko je peljal od rondoja Tomačevo, zavijal iz Titove ceste na Šlandrovo. Šele potem sem videl, da voznik Audija, ki je izsilil prednost leži na tleh pri zavesti. Bolela so ga rebra.

Takoj je nastala dolga kolona vozil iz strani Trzina. Vsi so se samo peljali mimo, nihče pa ni ustavil in vprašal, če kdo potrebuje pomoč.

Policija in rešilec, sta prispela že v dobrih 10h minutah, meni pa se je zdelo kot da traja cela večnost.

Če pomislim nazaj, kaj se je par minut pred nesrečo dogajalo in bi prehitel punco pred seboj, bi po vsej verjetnosti imel tudi sam razbit avto v tistem križišču. Po drugi strani pa razmišljam, če je že prišlo do nesreče, ni važen kakšen je pleh, ker tega se da popraviti, važno da so glave cele in ni bilo hujših poškodb, ali pa da bi kdo tam preminil.

Za konec pa še nekaj. Na tej cesti od Črnuč pa do rondoja Tomačevo in v obratni smeri, se dogajajo vsakodnevne nesreče, včasih tudi več na dan. Bodo morali malo odgovorni za to cesto, skupaj sesti in razmisliti kaj narediti, da zmanjšajo nesreče, na tem odseku. Ne pa da samo kazni višajo, cestišča pa so še vedno naša morišča.

Fotografiji narejeni z Sonny Ericsson P1i

nesreca2 nesreca1

Torovo

Zadnje dni, ne hodim nič fotografirati. Pa saj tudi možnosti nimam. Ko pridem domov iz službe, je ura že skoraj 5 popoldne, takrat je že praktično pretemno za fotografiranje.

Zato pa ena fotografija bivše cestninske postaje Torovo, ki je nastala pred snežnimi zameti v Sloveniji.

torovo (1)