Štanjel

Ponovno ena sončna nedelje, ki smo jo izbrali za izlet po naši lepi Sloveniji. Tokrat nas je pot vodila na Kras in dolino Soče. Prva postojanka je bila bencinska črpalka Vipava, kjer so se nam pridružili še brat z družino. V Vipavi smo zapustili AC in nadaljevali pot po regionalni cesti do Štanjela.

stanjel-01

Lepo vreme je kar nekaj ljudi pripeljalo v Štanjel.

stanjel-02

Zelo dolgo časa sem imel željo obiskati to lepo kraško vasico ki stoji na vrhu hriba.

stanjel-03

Ozke kraške ulice.

stanjel-04

Grajsko obzidje in kamnite hiške.

stanjel-05

Znameniti Ferrarijev vrt.

stanjel-06 stanjel-07 stanjel-08 stanjel-09

Če pa malo pogooglam pa zaslediš Štanjel tudi v eni najbolj popularnih iger Call of Duty (COD). Je pa res, da so hoteli Nemci proti koncu druge vojne Štanjel porušiti in naj bi jim to preprečil arhitekt Max Fabjani.

stanjel-10

Še se bom vrnil v Štanjel, vendar izven turistične sezone.

Advertisements

Rakov Škocjan

Obisk Rakovega škocjana je bil že kar nekaj časa v planu, vendar nikoli si nismo vzeli nekaj ur za obisk teh kraških znamenitosti.

Od doma smo odšli že zgodaj dopoldne, ker ravno tiste dni se je po naših avtocestah gnetlo največ turistov, ki so bili na poti proti morju.

Na Uncu smo zapustili AC, od tu naprej je bila prazna cesta vse do našega cilja.

Malo sem bil razočaran nad našimi obcestnimi znaki za Rakov Škocjan, ker so bile zelo slabo vidne, bolje rečeno za drevesom, tako da smo naš cilj zgrešili. Res bi lahko naše lokalne oblasti naredile več za prepoznavnost in lokacijo turističnih točk. Tu pa sem imel občutek kot, da se vsi požvižgajo na vse to.

Zato tudi v glavni sezoni samo dva ali trije avtomobili v krajinskem parku.

rakov-skocjan01

Naravni kamniti most.

rakov-skocjan02

Do spodnjega dela se nismo spuščali, kar pa mi je danes kar malo žal.

 

Še malo ob obali in okolici

Letos se je pa na dopustu kar  nabralo nekaj zanimivih fotografij. Nekatere fotografije so bile narejenih z fotoaparatom, nekatere pa kar z mobilnim telefonom. Njivice so kar zanimive. Nam je bilo všeč. Po vsej verjetnosti se bomo v naslednjem letu vrnili. Zakaj? Do otoka Krka je dobrih 160 km, govorim v svojem imenu, pa še avtocesta je praktično sedaj do Krškega mostu. Razen v Sloveniji ne moremo narediti ene konkretne hitre ceste od Postojne do mejnega prehoda Jelšane. Lahko pa jo pričakujemo v naslednjih trideset let.

Torej še zadnji set fotografij, potem pa preidem na jesenske in konec poletja za letos.

Igrala na vodi. Dobro služijo s temi igrali, kadarkoli sem šel mimo, je bilo tu kar nekaj otrok.

Njivice

Za starejše je tudi poskrbljeno

Bar

Še en pogled po obali

Obala

Pogled na Njivice iz tega zaliva.

Apartmaji

Pa še letalo nad hišami, saj letališče ni daleč.

Letalo

Apartmaji, ki zrastejo v eni sezoni. Kjer je interes in denar, se vse da.Novi apartmaji, Njivice

Še ne pogled proti kampu Njivice. Tu smo srečali kar nekaj Slovencev.

Camp Njivice

Pa še pogled na Njivice iz Kampa.

Njivice panorama

Tam pri vrhu smo imeli apartma in krasen razgled na zaliv.

Njivice, panorama

Hotel Jadran.

Hotel Jadran, Njivice

Apartmaji

DSC_3126 copy

Dopust otok Krk – Njivice

Čeprav je do cilja še slabih 10km, se je obvezno potrebno ustavit na prvi razgledni ploščadi.

DSC_2774 copy

Pogled na Reko!

DSC_2772 copy

Popolnoma osamljena!

DSC_2771 copy

Avtokamp Pušča!

DSC_2770 copy 20140812_113025 copy

Panoramca 🙂

Jezero Črnava – Preddvor

Kakšen teden nazaj, ko smo obiskali grad Strmol, nas je pot peljala naprej proti gorenjski. Do Preddvora, kjer je prekrasno jezero Črnava. Res lep in umirjen kraj za nedeljsko uživanje v naravi. Ni bilo pretirane gneče. počasen sprehod okoli jezera po urejeni poti. Razen na enemu kraju je bilo podrto drevo čez pot, posledice žleda, vendar ni bilo težko prestopiti debla in nadaljevati.

Predvor_01

Pot  nas je pripeljala do znanega hotela Bor. Hotel Bor ima teraso čisto ob jezeru in ima krasen razgled na jezero kot na vso okolico okoli jezera in na naše prekrasne gore. Zaslužen počitek na kavi za naju z Matejo, za Žigo in Nežo pa sok oziroma sladoled. Postrežba res hitra, nimam besed. vendar bi mogoče bil bolj zadovoljen, da bi na kavo čakal malo dlje časa. Ker kava je bila pa res zanič. Kdorkoli je delal kavo, jo res ne zna narediti na avtomatu (to bo tema za drugič), ker je bila dobesedno samo topla voda z nekim okusom po kavi in malo mleka.

Predvor_02

To nam ni uničilo razpoloženja, še nekaj minut smo se zadrževali v okolici jezera, nato pa počasi proti domu. Še en krasen družinski dan je bil za nami.

Predvor_03

Tromostovje

Tromostovje v Ljubljani. Tokrat fotografirano enega lepega poletnega večera iz Mesarskega mostu.

DSC_3410 copy

 

Fotografija je potegnjena ponovno iz formalina (arhiva) in predelana v Tilt Shift.

Mozirski gaj

Vsa leta okoli 1. Maja smo hodili v Arboretum Volčji potok ( Dinosaurus word, Volčji potok ).

DSC_1830 copy

Tokrat pa smo se odločili, da obiščemo Mozirski gaj. Pot nas je vodila mimo Kamnika, čez prelaz Črnivec. Po tej cesti se še nisem nikoli vozil, zato sem uporabljal cestno navigacijo. Za boljši občutek. Še sreča, ker že v prvi vasi čez prelaz, mi javlja navigacija možnost cestnega radarja. In do Mozirskega gaja tako še ene dvajsetkrat do cilja. Itak pa smo vozili počasi in si ogledovali pokrajino.

DSC_1843 copyDSC_1853 copy

V Mozirju smo bili kar hitro, cesta je bila prazna in tekoča. Pred gajem pa se je ustavilo. Tako je bilo tudi predvideno. Nekaj več gneče. Seveda, saj je bil praznik. Zakaj ga nebi tako kot mi uživali še ostali. Naslednji podvig je bil najti prazno parkirno mesto. Že redar ob cesti je govoril, da ni upanja iskati na glavnih parkiriščih, da je že vse polno. Ne bi bil jaz, če tega nebi upošteval. Malo po makadamu, do neke ribogojnice. Tu je veliko prostora za parkirati. Pa še okoli ovinka par metrov stran je glavni vhod v gaj. Odlično, izplača se Ljubljanska trma.

DSC_1846 copy DSC_1844 copy

Mozirski gaj je nekoliko manjši od Arboretuma, vendar ravno tako zelo zanimiv. Vse je bolj na kupu in ni potrebno veliko pešačit. Vstopnina tudi ni bila pretirana, za družinsko karto smo odšteli 15€. Je bila pa ena pomankljivost, ki so jo pogrešali otroci. Ker je bilo kar precej vroče, bi lahko za te dni postavili še kakšen kiosk s sladoledom in hladno vodo.

DSC_1842 copy DSC_1856 copy DSC_1859 copy DSC_1862 copy DSC_1868 copy DSC_1870 copy DSC_1871 copy DSC_1872 copy DSC_1875 copy

DSC_1880 copy

DSC_1889 copy DSC_1892-2 copy DSC_1913 copy DSC_1914 copy DSC_1917 copy DSC_1919 copy DSC_1926 copy DSC_1932 copy DSC_1967 copy

Je pa zaniva na ogled tudi Prevžitarska hiša. Notri se vidi, kako majhni so bili bivalni prostori, črna kuhinja, na podstrešju pa je shramba.

DSC_1896 copy

Videti je tudi pravi delujoči vodni mlin. To je res prava redkost, da taki mlini še obstjajo. Ne daleč od ceste, ki smo se peljali v Mozirje je še en delujoči vodni mlin v Podvolavljeku, (Žagarjev mlin).

DSC_1933 copy

Na ogled je tudi terarij, z različnimi plazilci in pajki.

DSC_1958 copy DSC_1949 copy DSC_1947 copy

In pa en velik čebeljnak s krasno poslikavo na panju ter steklen panj, tako da se vidi, kako naše čebelice delujejo in proizvajajo med.

DSC_1966 copy DSC_1960 copy