Rakov Škocjan

Obisk Rakovega škocjana je bil že kar nekaj časa v planu, vendar nikoli si nismo vzeli nekaj ur za obisk teh kraških znamenitosti.

Od doma smo odšli že zgodaj dopoldne, ker ravno tiste dni se je po naših avtocestah gnetlo največ turistov, ki so bili na poti proti morju.

Na Uncu smo zapustili AC, od tu naprej je bila prazna cesta vse do našega cilja.

Malo sem bil razočaran nad našimi obcestnimi znaki za Rakov Škocjan, ker so bile zelo slabo vidne, bolje rečeno za drevesom, tako da smo naš cilj zgrešili. Res bi lahko naše lokalne oblasti naredile več za prepoznavnost in lokacijo turističnih točk. Tu pa sem imel občutek kot, da se vsi požvižgajo na vse to.

Zato tudi v glavni sezoni samo dva ali trije avtomobili v krajinskem parku.

rakov-skocjan01

Naravni kamniti most.

rakov-skocjan02

Do spodnjega dela se nismo spuščali, kar pa mi je danes kar malo žal.

 

Tromostovje

Tromostovje v Ljubljani. Tokrat fotografirano enega lepega poletnega večera iz Mesarskega mostu.

DSC_3410 copy

 

Fotografija je potegnjena ponovno iz formalina (arhiva) in predelana v Tilt Shift.

Pogled v mini svet

Občasno se je potrebno s kakšno fotografijo tudi malo poigrati. Za predelavo fotografije v Tilt Shift sem uporabljal priljubljena programa Lightroom in Photoshop. Veliko bolj enostavno, kot pa nakup dragega objektiva.

Mozirje TiltShift

Mini svet, Mozirski gaj.

Močvirski tulipan

Že leta si govorim, da se moram odpravit na Ljubljansko barje, kjer je teh močvirskih tulipanov ogromno. Vendar nikakor ne uspem. Ali imam čas, pa še ne cvetijo, ali pa imam čas ko že odcvetijo. Jih je pa težko najti v naravi, saj so zelo redki in če se ne motim tudi zaščiteni. Se pravi prepovedano nabiranje in podobno.

Fritillaria meleagris

Močvirski tulipan ali močvirska logarivca ( Fritillaria meleagris )

Ta tulipan ni fotografiran v Mozirskem gaju, ki smo ga obiskali dober teden nazaj. Ta je fotografiran na prav posebnem mestu, kjer ga ni bilo videti že par let. Letos pa se je ponovno razcvetel.

Vodni mlin – Mozirski gaj

Že v prejšni objavi sem pisal o vodnem mlinu, ki stoji v Mozirskem gaju. Veliko mlinov v Sloveniji je takih, ki se dobesedno podirajo in izginjajo. Sem pa vesel, da jih je vsaj nekaj, ki jih še obratuje. Tako sem lahko Žigi in Neži razložil, od kot prihaja moka v naš dom. Kajti mi moko kupujemo pri mlinarju in ne v trgovini. Tudi kruh že vrsto let pečeme kar doma.

Mlin_HDR

Tokrat pa sem ga malo predelal. Ta HDR tehnika mi postaja vedno bolj všeč.

Pomlad je tu

Lepo vreme, prijetna temperatura, nič lepšega kot na kratek foto potep. Nikamor daleč, kar tu po vasi, se vedno kaj najde. Tudi tokrat.

old house_01

Tole staro hiško je iz glavne ceste zelo težko videti. Če ne veš da je tam, je ne vidiš. Popolnoma je zakamuflirana v gozdu. Tudi pristop do nje je težak. Nikakor ne prideš iz prednje strani. Je potrebno po gozdu, malo naokoli, pa jo opaziš. Zapuščena je že vrsto let. Streha se je že podrla, tudi ene stene ni več. Vstopit ne moreš skozi vhod, temveč skozi okno. Nekam čuden občutek sem imel, ko sem stal sredi prostora. Vse je tam, pa ničesar ni. res žalostno, da takole hiška propada. Gozd jo je vzel za svojo. Še kakšno leto ali dve, pa tudi še stoječih zidov ne bo več.

old house_02

Doma vzgojena orhideja

Vsako leto se naša zbirka orhidej poveča za dve ali več. Tudi tokrat je tako. Po zimskem spanju je orhideja naredila že prve cvetove. Še nekaj zaprtih cvetov je v čakalni vrsti da se odprejo.

orhideja

Kako pri nas delamo z orhidejami, pa si lahko preberete tukaj.