Rakov Škocjan – ruševine cerkvice sv. Koncijana

Čas je še za ogled ruševine cerkvice sv. Koncijana, ki je v parku Rakov Škocjan.

cerkvica-02

V notranjosti cerkvice, pogled proti glavnemu oltarju.

cerkvica-03

Kdo je pa tebe tu pozabil. Na oltarju še vedno križ z Jezusom.

cerkvica

Ni bila velika, je bila pa z namenom.

Advertisements

Pust polnih ust

Pustni torek. Po tradiciji se na ta dan pokopava pusta.Upam, da so vse te pustne šeme odgnale za to leto zimo iz naših krajev in da se kmalu prične tisto pravo toplo spomladansko vreme. Seveda brez dežja. Pa še po eni strani sem vesel, da se pust poslavlja, ker sem se že preobjedel pustnih krofov. Videl pa sem jih tudi preko 6000, tako da jih tudi ponoči voham med spanjem.

Naši pustni šemi 🙂

Maškare 01

Maškare 02

Maškare 03

Pod hribom stoji Grad Kamen

Ponovno brskam po arhivu in najdem tegale lepotca. Grad kamen! Nekaj sem že pisal o njem, tokrat pa samo igranje z obdelavo.

Grad kamen

Nekako obdelava v črno belo še najbolj izstopa, vse drugo mi ni bilo všeč.

Kozolec

V vasi imamo kar nekaj kozolcev. Mislim da so vsi enojni, dvojnega (toplarja) nimamo. So pa toplarji zelo redki.  Žal pa kozolci niso več v uporabi tako kot nekoč. Danes vsi raje  slamo povijejo v bale, kot pa da bi jo vstavljali v kozolce.

Kozolec

Smo odvisni od mobilnih aparatov?

Danes imamo na policah že ogromno pametnih telefonov. Samsung, Iphone, HTC, Sony, Nokia in še bi lahko našteval. Tudi po televiziji nas stalno bombardirajo operaterji o raznih mamljivimi akcijami, samo da bi prodali čim več telefonov. Če pogledam po policah ni več tistih klasičnih GSM aparatov z velikimi tipkami, temveč  samo zaslon na dotik. Kar zna biti pri starejši populaciji zelo težavno. Iz mojih izkušenj se starejši prav bojijo takih aparatov na dotik. Imam občutek, da izdelovalci aparatov ciljajo na mlajšo generacijo, ki morajo biti stalno na tekočem. Nekateri menjajo svoje aparate res zelo pogosto, tudi po dvakrat na leto, samo da so in.  Smo pa nekateri tudi takšni, ki aparata ne zamenjamo po nekaj let. Pač dokler dela, dela. Ko gre k vragu, kupimo drugega.

Se pa občasno pogovarjam s svojimi strankami, kaj največ uporabljajo na svojih pametnih aparatih.  Prvi dve aplikaciji sta vedno Facebook in Twitter, nato pa še vse ostale. Moram priznat, da tudi sam uporabljam Facebook, Twitter veliko manj, tu pa tam še Instagram in Foursquere. Res je, stalno imam pri sebi aparat, ne vem zakaj, če ne drugega da pogledam koliko je ura, kaj je novega, kaj se mojim znancem dogaja, kaj razmišljajo. Nekateri gredo še tako daleč, ko hodijo po cesti, so na avtobusih, stalno imajo telefone v rokah. En primer sem bil priča na hodniku City parka v Ljubljani. Punca je tako padla s pogledom v telefon in tipkanjem, da sploh ni gledala pred sabo. Sredi hodnika so stali reklamni panoji, v katerega je kar dobro udarila z glavo. Seveda sta po tleh padla tako dekle kot aparat. Prva beseda, ko se je zavedla, kaj se ji je zgodilo, je bilo ˝ Kje je moj telefon?˝  Pobrala telefon in odhitela v neznano.

Zakaj sem danes tole spisal je pa sledeča zgodba.

Če delaš cel dan, moraš iti tudi nekaj pojest. Z Matejo sva odšla v bližnji lokal, kjer sva si naročila kosilo. Pri sosednji mizi pa sta sedeli mlajšo dekle in starejša gospa. Po videnem bi rekel da sta bile vnukinja in babica. Lepo, babica peljala vnukinjo na kosilo. Vendar kaj se je dogajalo? Babica razlaga vnukinji, vnukinja pa cel čas tudi med  jedjo tipka po telefonu. Niti ne posluša, kaj ji sogovornica razlaga, samo kima  in se smeji, verjetno v telefon. Kultura pa taka. Že iz spoštovanja bi se lahko posvetila babici in ne telefonu. Ko pa se malo obrnem nazaj, vidim da imajo vesel pogovor pri sosednji mizi, pri ostalih pa vse samo tipkajo po telefonu in niti ne vidijo kaj se dogaja okoli njih.

Če so to pametni telefoni, smo potem mi uporabniki nori, da se takole pustimo zasvojiti.

COD Black ops 2

Kar nekaj let imamo doma igralno konzolo Xbox 360.  Tako za kratkočasenje je bilo potrebno kupiti tudi kakšno igro. Vendar sem že v štartu ugotovil, da so igre za igralne konzole bistveno dražje od enakih iger za PC. Je pa res, da pri novih igrah za PC potrebno imeti tudi dobro opremo v računalniku. Poleg procesorja, hitrosti je tu še grafična kartica in še bi lahko našteval. Pri igralnih konzolah je to drugače. Kupiš igro namenjeno za konzolo in ta deluje. Tako ti ni potrebno stalno misliti, ali ti bo grafika ali procesor, ali karkoli drugega dovolila igrati določeno igro.  Ja, igre za konzole so dražje za enkrat ali dvakrat. Odvisno koliko staro igro vzameš. Otroške igre so običajno nekoliko cenejše, v primeru  z igrami, ki so določene samo starejši populaciji (18+). To so običajno strelske in nasilne igre, ki se večinoma igrajo preko spleta . Tu cene narastejo tudi do 70€. Ponovno pogoj, koliko je igra stara in popularna. Če je zelo popularna kot Call of duty Black ops (COD), ki še vedno držijo ceno tam okoli 40€ pa je že kar nekaj časa nova verzija COD Black ops 2.

V začetku nisem bil preveč navdušen nad novo verzijo, da bi jo kupil, seveda cena mi ni dišala, 70€. Čez dober teden pa so jo prodajali za ceno 55€ v trgovinah Müller. Seveda ponovno problem, samo v Nemškem jeziku. Nič ne bo. Je pač ne bom kupil in to je to. Dokler nisem našel spletno trgovino Game v Angliji. Igro so ponujali za ceno 43€ s poštnino do Slovenije. To bi bila pa že sprejemljiva cena. Naročim jo preko spleta in pri meni doma je že v dobrih sedmih dneh. Imam jo v angleškem jeziku, ki  sem si ga želel, pa še cena je sprejemljiva.

Po kašnem mesecu igranja pa manjši spodrsljaj. Vklopljeno konzolo sem po nesreči prevrnil. Plošček v konzoli se je takoj oglasil, ko je začel drgniti ob ležišče. Izklopim konzolo in zadevo postavim tako kot mora biti.

Čez dva dni pri vklopu konzole, mi konzola ne zazna ploščka v njej. Odprem in vidim, da je CD popolnoma uničen. Po celem ploščku približno 5mm široka brazda. Uničeno. No sedaj lahko naročim novega, za ceno 43€ in sem že čez ceno, ko bi ga lahko kupil v Sloveniji. Nič zadeva je zanič in roma v smeti, drugega mi ne preostane.

COD Black ops2

Takole zgleda uničen CD.

Sem se pa spomnil, da moram nekje v predalu imeti še polirno pasto Sonax, ki sem jo uporabljal pri poliranju avtomobilskih žarometov. Če je CD že uničen se lahko malo poigram tudi v tej smeri. V kopalnici najdem vato za odstranjevanje ličila (vsaka punca ga ima).  Poliram približno 15 minut in rezultat je že viden. Brazda se je zmanjšala. Še nekajkrat nanesem pasto in jo obrišem do leska. Sedaj pa poskusit, ali deluje, ali smeti. Vstavim plošček v konzolo in čas resnice. Konzola zazna plošček in igranje se lahko nadaljuje. Pasta dela čudeže 🙂

Še ena misel za konec. Naslednjič bom igro naložil na disk v konzoli, saj ima 250 GB prostora in se bom takim nevšečnostim izognil.

Bodypainting festival 2

Če sem že prikazal nekaj fotografij iz največjega festivala bodypainting, se mi je našlo še nekaj zanimivih fotografij., ki jih moram prikazat. Lepota ni bila samo slikana, bila je tudi med občinstvom, kjer bi lahko našel še kakšen platen za barvanje.

Body painting festival_70

Po pogovoru, bi rekel, da je simpatična Francozinja. Vsekakor je simpatična.

Body painting festival_48

Nikon, na pravem mestu.

Body painting festival_49

Tip je bil nekaj posebnega, vsaj za mene.

Body painting festival_52

Še nekaj uric in bo gotova.

Body painting festival_57

Najprej skiciranje.

Body painting festival_58

Mogoče ti pade v oči Ferrari kapica.

Body painting festival_59

Kaj kupiti?

Body painting festival_60

Precizno z čopičem.

Body painting festival_61

Črte.

Body painting festival_62

Modeli pri bodypaintingu, morajo biti pa res potrpežljivi, da se tudi po več ur ne premaknejo.

Body painting festival_63

Simpatična rdečelaska.

Body painting festival_66

Simpatična frizerka.

Body painting festival_67

Spet zvoni telefon, pa ga ne najdem.

Body painting festival_69

Še detajli in končano.

Body painting festival_50

Rdečo rumena kombinacija.

Body painting festival_53

Nekaj tu ne štima?

Body painting festival_68

V soboto je bilo res vroče. Nič čudnega, da smo vsi iskali svojo senco za ohladitev.

Body painting festival_64

Za konec pa še barve pravega mojstra.