Brez barv

Nekaj črno belih fotografij!

Gremo na Rašico

Lepo nedeljsko popoldne je potrebno izkoristiti. Gremo na Rašico. Nahrbtnik poln sokov in malice sem seveda nosil jaz, kot vedno. Tako se mi ni dalo še fotoaparat s seboj nositi, ker je to še en balast več. Zato je kar doma ostal, v žepu pa je bil seveda Galaxy S5, ki prav tako naredi dobre fotografije.

Krmilnica ob poti.

Pot ni zahtevna, se pa stalno počasi vzpenja po lepi gozdni cesti. Nekaterim, ki se ne da na Rašico peš, se peljejo z avtom ali z motorjem, drugi bolj zagreti, teh je kar nekaj, s kolesi, mi pa seveda peš.

Po uri in pol, smo že na vrhu pri Rašiški koči.

Že dolgo nisem videl toliko obiskovalcev tu gor. Danes je bilo zelo živahno. Še par 100 metrov in smo pri razglednem stolpu.

Razgledni stolp na Rašici.

Poleg stolpa pa stoji še geodetska točka in spominski kamen narodnemu heroju Stanetu Koscu.

Še nekaj panoram iz razglednega stolpa.

Po kratkem počitku pa nazaj v dolino proti domu.

 

Grad Krumperk

Grad Krumperk stoji blizu naselja Gorjuša pri Domžalah. Najhitrejša pot do gradu je iz štajerske avtoceste izvoz Domžale. Od izvoza še slaba dva kilometra po makadamski cesti in že vidiš grad. Do tega gradu bi res lahko naredili asfaltirano cesto. Na gradu smo srečali tudi nekaj turistov iz Rusije in Nemčije. Torej se tudi turisti zanimajo za naše gradove. Slaba stran gradu je, da ni odprt za javnost. Ne moreš pa tudi stopiti na grajsko dvorišče, ker je zaprto s provizorično ograjo, na kateri piše Privat. Škoda, da naša kulturna dediščina takole propada in se nič ne naredi na ponovnem odprtju za turiste.

Grajski vrt.

Grajski stolp.

Parkirišče. Turisti so si vzeli cca 10 minut za zunanji ogled, nato pa nadaljevali pot. Saj v grad ni vstopa.

Glavni vhod v grad iz dvorišča. Nad vhodom še vedno stoji grb preteklih lastnikov baronov Rauberjev.

Tudi za vodo je poskrbljeno. Na grajskem dvorišču poleg vhoda stoji vodnjak.

Grajska kapela.

Bi bilo pa zanimivo slikati grad še z notranje strani, grajsko dvorišče po možnosti pa tudi kakšno grajsko dvorano ali sobano.

Na našem vrtu

Še zadnje rože iz našega vrta, preden vse ovene.

Letos je bilo pa malo čebelic, saj jim dež ni dovoljeval letenja na cvetove. Tudi nobenega cvetnega pajka nisem našel, kljub temu da jih je ogromno vsako leto.

Večer na obali

Tik pred sončnim zahodom postavim stativ na obalo. Nastavim aparat, zaslonko in seveda brez ND filtra ne gre. Čas pa prilagodim kar preko daljinskega prožilca, se pravi nekako po občutku.

In nastane nekaj takega:

 

Še malo ob obali in okolici

Letos se je pa na dopustu kar  nabralo nekaj zanimivih fotografij. Nekatere fotografije so bile narejenih z fotoaparatom, nekatere pa kar z mobilnim telefonom. Njivice so kar zanimive. Nam je bilo všeč. Po vsej verjetnosti se bomo v naslednjem letu vrnili. Zakaj? Do otoka Krka je dobrih 160 km, govorim v svojem imenu, pa še avtocesta je praktično sedaj do Krškega mostu. Razen v Sloveniji ne moremo narediti ene konkretne hitre ceste od Postojne do mejnega prehoda Jelšane. Lahko pa jo pričakujemo v naslednjih trideset let.

Torej še zadnji set fotografij, potem pa preidem na jesenske in konec poletja za letos.

Igrala na vodi. Dobro služijo s temi igrali, kadarkoli sem šel mimo, je bilo tu kar nekaj otrok.

Za starejše je tudi poskrbljeno

Še en pogled po obali

Pogled na Njivice iz tega zaliva.

Pa še letalo nad hišami, saj letališče ni daleč.

Apartmaji, ki zrastejo v eni sezoni. Kjer je interes in denar, se vse da.

Še ne pogled proti kampu Njivice. Tu smo srečali kar nekaj Slovencev.

Pa še pogled na Njivice iz Kampa.

Tam pri vrhu smo imeli apartma in krasen razgled na zaliv.

Hotel Jadran.

Apartmaji

Miren zaliv

Miren zaliv med Njivicami in Malinsko. Pravzaprav dobre tri km od glavne mestne plaže Njivice. Da prideš do tu je lepo urejena peš pot ob obali. Ta del obale je znan tudi kot nudistična plaža. Pravzaprav malo naprej od zaliva, ki smo ga obiskali. Zaliv pa popolnoma miren, skoraj nikjer nikogar, samo nekaj čolnov privezanih za pomol ali kakšno bojo.

 

 

Odsluženi

Ko čolni odslužijo svoje in se jim izteče čas, se jih zapusti kar na obali nedaleč od mestnega središča. Ni ravno lepo za ogled, je pa zanimivo narediti kakšno fotografijo. Za nekaj so pa le še koristni.

Prijatelja

Objeta na obali. Pravo prijateljstvo 🙂

Cerkev

V času popoldanske maše ob 18h, je bila ta mala cerkvica v Njivicah popolnoma polna. Po čem vem, ker je zunaj stalo še približno 30 do 40 ljudi.