Zelenci, Kranjska gora

Nedeljski izlet na gorenjsko. Prvi postanek, ki smo ga naredili je bil pri izviru reke Save Dolinke, bolj znan kot Zelenci.

zelenci

Ne glede na letni čas, vedno je lepo za videt izvir reke Save.

Se nam je pa prvič zgodilo, da nismo imeli kje parkirati, saj je bilo že dopoldan tam kar ogromno turistov,

dsc_3624

Ena starejša objava pa tukaj!

Advertisements

Gremo na Rašico

Lepo nedeljsko popoldne je potrebno izkoristiti. Gremo na Rašico. Nahrbtnik poln sokov in malice sem seveda nosil jaz, kot vedno. Tako se mi ni dalo še fotoaparat s seboj nositi, ker je to še en balast več. Zato je kar doma ostal, v žepu pa je bil seveda Galaxy S5, ki prav tako naredi dobre fotografije.

krmilnica

Krmilnica ob poti.

gozdna pot

Pot ni zahtevna, se pa stalno počasi vzpenja po lepi gozdni cesti. Nekaterim, ki se ne da na Rašico peš, se peljejo z avtom ali z motorjem, drugi bolj zagreti, teh je kar nekaj, s kolesi, mi pa seveda peš.

Po uri in pol, smo že na vrhu pri Rašiški koči.

dom Rašica

Že dolgo nisem videl toliko obiskovalcev tu gor. Danes je bilo zelo živahno. Še par 100 metrov in smo pri razglednem stolpu.

Razgledni stolp

Razgledni stolp na Rašici.

geodetska točka

Poleg stolpa pa stoji še geodetska točka in spominski kamen narodnemu heroju Stanetu Koscu.

Še nekaj panoram iz razglednega stolpa.

Rašica panorama 04 Rašica panorama 03 Rašica panorama 02 Rašica panorama 01

Po kratkem počitku pa nazaj v dolino proti domu.

 

Toško čelo

Kratek skok na Toško čelo. Krasna destinacija za pohodnike, še bolj pa za kolesarje. V parih minutah se je na vrhu pri lovski koči zbralo 20 kolesarjev. Nekateri so se spustili v dolino po cesti, drugi pa po gozdni poti.

Samo sem bil malo razočaran. Nekje v spominu sem imel, da je tu krasna razgledna točka na Ljubljano in okolico. In res sem jo našel. Na najožjem delu cestišča, se vidi krasno na Ljubljansko kotlino.

DSC_2078 copy

Ljubljanski bloki.

DSC_2079 copy

En majčken del Ljubljane.

DSC_2080 copy

Pogled na Štepansko naselje, desno zgoraj je cerkvica Sv. Urh, spodaj levo, pa če se ne motim, Sostro.

DSC_2081 copy

Za to naselje nisem popolnoma prepričan. Zato ga ne bom imenoval.

DSC_2083 copy

Moste. Stolpnice v Ljubljanskem BTC. Lepo vidne, Steklena palača ( najvišja stavba v Sloveniji), stavba BTC, Kolosej, Hotel Plaza. Zadaj pa Silos v Zalogu.

DSC_2087 copy

Tista modra stavba z dimnikom je toplarna v Mostah.

Mozirski gaj

Vsa leta okoli 1. Maja smo hodili v Arboretum Volčji potok ( Dinosaurus word, Volčji potok ).

DSC_1830 copy

Tokrat pa smo se odločili, da obiščemo Mozirski gaj. Pot nas je vodila mimo Kamnika, čez prelaz Črnivec. Po tej cesti se še nisem nikoli vozil, zato sem uporabljal cestno navigacijo. Za boljši občutek. Še sreča, ker že v prvi vasi čez prelaz, mi javlja navigacija možnost cestnega radarja. In do Mozirskega gaja tako še ene dvajsetkrat do cilja. Itak pa smo vozili počasi in si ogledovali pokrajino.

DSC_1843 copyDSC_1853 copy

V Mozirju smo bili kar hitro, cesta je bila prazna in tekoča. Pred gajem pa se je ustavilo. Tako je bilo tudi predvideno. Nekaj več gneče. Seveda, saj je bil praznik. Zakaj ga nebi tako kot mi uživali še ostali. Naslednji podvig je bil najti prazno parkirno mesto. Že redar ob cesti je govoril, da ni upanja iskati na glavnih parkiriščih, da je že vse polno. Ne bi bil jaz, če tega nebi upošteval. Malo po makadamu, do neke ribogojnice. Tu je veliko prostora za parkirati. Pa še okoli ovinka par metrov stran je glavni vhod v gaj. Odlično, izplača se Ljubljanska trma.

DSC_1846 copy DSC_1844 copy

Mozirski gaj je nekoliko manjši od Arboretuma, vendar ravno tako zelo zanimiv. Vse je bolj na kupu in ni potrebno veliko pešačit. Vstopnina tudi ni bila pretirana, za družinsko karto smo odšteli 15€. Je bila pa ena pomankljivost, ki so jo pogrešali otroci. Ker je bilo kar precej vroče, bi lahko za te dni postavili še kakšen kiosk s sladoledom in hladno vodo.

DSC_1842 copy DSC_1856 copy DSC_1859 copy DSC_1862 copy DSC_1868 copy DSC_1870 copy DSC_1871 copy DSC_1872 copy DSC_1875 copy

DSC_1880 copy

DSC_1889 copy DSC_1892-2 copy DSC_1913 copy DSC_1914 copy DSC_1917 copy DSC_1919 copy DSC_1926 copy DSC_1932 copy DSC_1967 copy

Je pa zaniva na ogled tudi Prevžitarska hiša. Notri se vidi, kako majhni so bili bivalni prostori, črna kuhinja, na podstrešju pa je shramba.

DSC_1896 copy

Videti je tudi pravi delujoči vodni mlin. To je res prava redkost, da taki mlini še obstjajo. Ne daleč od ceste, ki smo se peljali v Mozirje je še en delujoči vodni mlin v Podvolavljeku, (Žagarjev mlin).

DSC_1933 copy

Na ogled je tudi terarij, z različnimi plazilci in pajki.

DSC_1958 copy DSC_1949 copy DSC_1947 copy

In pa en velik čebeljnak s krasno poslikavo na panju ter steklen panj, tako da se vidi, kako naše čebelice delujejo in proizvajajo med.

DSC_1966 copy DSC_1960 copy

Korita Mostnice

Sobotni dan sva z Matejo preživela v Triglavskem narodnem parku. Pot naju je vodila v korita Mostnice in naprej po dolini Voje do slapa Mostnice.

Avto sva parkirala v Stari fužini in se odpravila na pot. Presenetilo me je koliko turistov si hodi ogledovat Slovenske lepote. Po eni strani mi je bilo všeč, po drugi pa je bilo podobno, kot da bi se odpravil na Šmarno goro. Če sem pred leti naredil cel krog okoli korit, ne da bi srečal živo dušo, tokrat ni bilo tako. Na nekaterih delih je bilo toliko ljudi, da skoraj nisem prišel zraven in naredil kakšen zadovoljiv posnetek. Edino sem imel občutek, da komarji letijo samo okoli mene. Zato se je bilo potrebno namazati proti komarjem, ker so res nadležni.

Odločil sem se, da bom to pot ponovil, vendar izven turistične sezone.

Nekaj fotografij iz korit Mostnice:

Pogled iz Hudičevega mostu

Korita Mostnice 01 Korita Mostnice 02

Brzice in tolmuni

Korita Mostnice 03 Korita Mostnice 04 Korita Mostnice 05 Korita Mostnice 06

Slavni slonček

Korita Mostnice 08 Korita Mostnice 07

Ponovno

Po soteski Pekla je res zanimivo. Zato se z veseljem vračam v to sotesko pri Borovnici.

veliki slap

Do tega slapu je pa potrebno kar nekaj spretnosti. Najprej se vzpenjaš po ozkih in navpičnih stopnicah, na koncu pa še po klinih. Na vrhu te pa pričaka lep pogled na velik slap. Po napornem plezanju, so tudi zame poskrbeli, na ploščadi je klopca in mizica, tako da prideš malo do zraka 🙂

opazovalec 2

Opazovalec nad sotesko 🙂

Šmarna gora

Že v Torek popoldan, sva se z bratom pogovarjala o Sobotnem jutranjem sprehodu na Šmarno goro. Jaz sem bil takoj za, samo nisem bil čisto prepričan, da si Samo želi. Zato sem vse skupaj že pozabil do Četrtka, ko sva se slišala o nakupu pohodnih čevljev. Prav, grem z teboj po nakupih, na konec koncev bodo pa to športne trgovine. Tako, kupil je čevlje in pohodne palice, vendar še vedno sem v sebi imel občutek, da bo v Soboto odpovedal. Še v petek popoldan, mi je dejal tak občutek˝ te pokličem in se bova zmenila˝. Potem pa berem Olkijev blog, O vandranju in druženju z blogerji. No če me Samo pusti na cedilu, bom odšel do zbirne točke in bom imel vseeno nekajod sobotnega sprehoda.

Pozno popoldan zazvoni telefon, zmeniva se v Soboto dopoldan ob 9h, v Šmartnem pod Šmarno goro. OK. Za vsak slučaj sem ga danes poklical okoli pol osme zjutraj, da preverim, v katero stran se bom peljal hehe. Potrjeno, danes greva na Šmarno goro. Dogovorjeno, ob 9h pred cerkvijo v Šmartnem, preobujeva se in počasi proti Šmarni gori. Vsake toliko časa sva se še ustavila in naredila par posnetkov. Vreme nama ni bilo ravno najljubše, sivi oblaki, pa še pihalo je. Slabo uro pa sva bila na vrhu, ni ravno rekord, važna je volja hehe. Nisem mogel verjeti, tudi tu zgoraj delovni stroji, vse zrito, prekopano. Pozvoniva pri zvonu želja, greva hitro še na en čaj. Ljudi ni bilo veliko, ne vem, ali sva bila midva tako zgodna, ali pa so bili vsi ostali tako pozni. Ko sem bil nazadnje tu, je bilo kot mravljišče, zato se raje odločim za sosednji hrib Rašica. Čajček nama je zelo pasal, malo sva si še ogledala okolico, naredila par posnetkov, potem pa počasi v dolino.

Štart nama je uspel 🙂

Tik pod vrhom. Primeren kraj za drugi bazni tabor.

V tej naši preljubi Sloveniji, ni kraja da nebi nekaj kopali!

Vojsko, Skaručna, Polje, Vesca, Selo pri vodicah, Utik, Bukovica.

Šmartno pod Šmarno goro. Tam pri cerkvi sva štartala.

Čaj z limono, prav pasal nama je.

Pogled na dvorišče.

Še fotka iz dvorišča.