Štanjel

Ponovno ena sončna nedelje, ki smo jo izbrali za izlet po naši lepi Sloveniji. Tokrat nas je pot vodila na Kras in dolino Soče. Prva postojanka je bila bencinska črpalka Vipava, kjer so se nam pridružili še brat z družino. V Vipavi smo zapustili AC in nadaljevali pot po regionalni cesti do Štanjela.

stanjel-01

Lepo vreme je kar nekaj ljudi pripeljalo v Štanjel.

stanjel-02

Zelo dolgo časa sem imel željo obiskati to lepo kraško vasico ki stoji na vrhu hriba.

stanjel-03

Ozke kraške ulice.

stanjel-04

Grajsko obzidje in kamnite hiške.

stanjel-05

Znameniti Ferrarijev vrt.

stanjel-06 stanjel-07 stanjel-08 stanjel-09

Če pa malo pogooglam pa zaslediš Štanjel tudi v eni najbolj popularnih iger Call of Duty (COD). Je pa res, da so hoteli Nemci proti koncu druge vojne Štanjel porušiti in naj bi jim to preprečil arhitekt Max Fabjani.

stanjel-10

Še se bom vrnil v Štanjel, vendar izven turistične sezone.

Advertisements

Oblačne Njivice

Na dopustu ni šlo brez oblakov nad obalo in sončnih zahodov.

20140816_141638 copy DSC_2884 copy 20140816_195437 copy

 

 

 

 

 

 

 

 

Mozirski gaj

Vsa leta okoli 1. Maja smo hodili v Arboretum Volčji potok ( Dinosaurus word, Volčji potok ).

DSC_1830 copy

Tokrat pa smo se odločili, da obiščemo Mozirski gaj. Pot nas je vodila mimo Kamnika, čez prelaz Črnivec. Po tej cesti se še nisem nikoli vozil, zato sem uporabljal cestno navigacijo. Za boljši občutek. Še sreča, ker že v prvi vasi čez prelaz, mi javlja navigacija možnost cestnega radarja. In do Mozirskega gaja tako še ene dvajsetkrat do cilja. Itak pa smo vozili počasi in si ogledovali pokrajino.

DSC_1843 copyDSC_1853 copy

V Mozirju smo bili kar hitro, cesta je bila prazna in tekoča. Pred gajem pa se je ustavilo. Tako je bilo tudi predvideno. Nekaj več gneče. Seveda, saj je bil praznik. Zakaj ga nebi tako kot mi uživali še ostali. Naslednji podvig je bil najti prazno parkirno mesto. Že redar ob cesti je govoril, da ni upanja iskati na glavnih parkiriščih, da je že vse polno. Ne bi bil jaz, če tega nebi upošteval. Malo po makadamu, do neke ribogojnice. Tu je veliko prostora za parkirati. Pa še okoli ovinka par metrov stran je glavni vhod v gaj. Odlično, izplača se Ljubljanska trma.

DSC_1846 copy DSC_1844 copy

Mozirski gaj je nekoliko manjši od Arboretuma, vendar ravno tako zelo zanimiv. Vse je bolj na kupu in ni potrebno veliko pešačit. Vstopnina tudi ni bila pretirana, za družinsko karto smo odšteli 15€. Je bila pa ena pomankljivost, ki so jo pogrešali otroci. Ker je bilo kar precej vroče, bi lahko za te dni postavili še kakšen kiosk s sladoledom in hladno vodo.

DSC_1842 copy DSC_1856 copy DSC_1859 copy DSC_1862 copy DSC_1868 copy DSC_1870 copy DSC_1871 copy DSC_1872 copy DSC_1875 copy

DSC_1880 copy

DSC_1889 copy DSC_1892-2 copy DSC_1913 copy DSC_1914 copy DSC_1917 copy DSC_1919 copy DSC_1926 copy DSC_1932 copy DSC_1967 copy

Je pa zaniva na ogled tudi Prevžitarska hiša. Notri se vidi, kako majhni so bili bivalni prostori, črna kuhinja, na podstrešju pa je shramba.

DSC_1896 copy

Videti je tudi pravi delujoči vodni mlin. To je res prava redkost, da taki mlini še obstjajo. Ne daleč od ceste, ki smo se peljali v Mozirje je še en delujoči vodni mlin v Podvolavljeku, (Žagarjev mlin).

DSC_1933 copy

Na ogled je tudi terarij, z različnimi plazilci in pajki.

DSC_1958 copy DSC_1949 copy DSC_1947 copy

In pa en velik čebeljnak s krasno poslikavo na panju ter steklen panj, tako da se vidi, kako naše čebelice delujejo in proizvajajo med.

DSC_1966 copy DSC_1960 copy

Monopoly – družabna igra

Velikonočni prazniki so skoraj že za nami. Jutri je nov dan, danes pa še vedno 1.April, ki je bil zelo pester. Nič mi ni bilo do norčevanja, saj sem moral že zgodaj zjutraj odpeljati Nežo v ZD Ljubljana (Metelkova). Dobila je neko alergijo, po vsej verjetnosti je krivec smoki. Bomo videli kaj nam bo povedal specialistični pregled. Še sreča, da smo bili zgodni, ob odhodu je bila čakalnica že nabito polna. Sedaj pa še v lekarno poleg urgence po Claritine sirup.

Doma pa že druga težava. Žiga je dobil visoko vročino. Pa smo spet tam. Če bi jo dobil uro in pol prej, bi ga peljali s seboj, tako mu je pa pomagala že ena tabletka Lekadola. Vročina je hitro padla na normalno raven.

Po kosilu je bil plan, da bi šli malo ven na svež zrak, samo zaradi Žige nismo šli, pa še snežilo je in deževalo. Ne vem kdaj se bo tole umirilo, vendar že zelo  pogrešam tisto vročo rumeno kuglo tam gori na nebu, ki ji pravimo Sonce.

Monopoly

Pač nam ne preostane drugega, kot da se družimo doma za mizo. Iz omare smo potegnili družabno igro Monopoly. nisem je igral že celo večnost. Nazadnje še tistega na Tolarje. Igra je bila zelo zanimiva za Žigo, saj jo je igral prvič. Na koncu je bil velik zmagovalec, jaz pa poraženec.

Užitek na snegu

Ni lepšega, kot lepo sončno vreme, prijetno hladno in polno snega. Tako se spominjam še na mojo mladost. Nikakor nismo hoteli domov, če je bilo pa zunaj tako prijetno. Enako je tudi pri Žigu in Neži. Samo da je norenje po snegu, pa tudi če smo mokri do kože. Posledica tega, sedaj smo pa bolani. Ponovno prehlad in sveče iz nosu.

angel v snegu

Tudi Mateja zna narediti kakšno fotografijo 🙂

Nasmejana Nasmejan Žiga copy

Hitro se bomo pozdravili in naslednji teden bomo ponovno v odlični formi, saj se pričnejo zimske počitnice.

Igra

Redkogdaj se zgori, da se Žiga in Neža skupaj igrata. Včasih pa pride tudi tak trenutek, da se skupaj vsedeta za par minut in mirujeta v igri. Dialog postane zelo zanimiv 😀

Pri nekaterih igrah, je Neži v pomoč Žiga, kot pri tej ko sem ju slikal.

dsc_7866-copy

Fletna igrača, za treniranje spretnosti.

dsc_7868-copy

Neža včasih ne sodeluje

dsc_7880-copy

Žiga mora pokazati, da je hitrejši.

dsc_7871-copy

Tombola ali šah?

Za Nežo pravzaprav vseeno. Samo, da se razmeče po sobi. Pospravlja se pa ve kdo.

neza