Grad Snežnik

grad-sneznik02

grad-sneznik03 grad-sneznik01

 

Rakov Škocjan – ruševine cerkvice sv. Koncijana

Čas je še za ogled ruševine cerkvice sv. Koncijana, ki je v parku Rakov Škocjan.

cerkvica-02

V notranjosti cerkvice, pogled proti glavnemu oltarju.

cerkvica-03

Kdo je pa tebe tu pozabil. Na oltarju še vedno križ z Jezusom.

cerkvica

Ni bila velika, je bila pa z namenom.

Rakov Škocjan

Obisk Rakovega škocjana je bil že kar nekaj časa v planu, vendar nikoli si nismo vzeli nekaj ur za obisk teh kraških znamenitosti.

Od doma smo odšli že zgodaj dopoldne, ker ravno tiste dni se je po naših avtocestah gnetlo največ turistov, ki so bili na poti proti morju.

Na Uncu smo zapustili AC, od tu naprej je bila prazna cesta vse do našega cilja.

Malo sem bil razočaran nad našimi obcestnimi znaki za Rakov Škocjan, ker so bile zelo slabo vidne, bolje rečeno za drevesom, tako da smo naš cilj zgrešili. Res bi lahko naše lokalne oblasti naredile več za prepoznavnost in lokacijo turističnih točk. Tu pa sem imel občutek kot, da se vsi požvižgajo na vse to.

Zato tudi v glavni sezoni samo dva ali trije avtomobili v krajinskem parku.

rakov-skocjan01

Naravni kamniti most.

rakov-skocjan02

Do spodnjega dela se nismo spuščali, kar pa mi je danes kar malo žal.

 

Zelenci, Kranjska gora

Nedeljski izlet na gorenjsko. Prvi postanek, ki smo ga naredili je bil pri izviru reke Save Dolinke, bolj znan kot Zelenci.

zelenci

Ne glede na letni čas, vedno je lepo za videt izvir reke Save.

Se nam je pa prvič zgodilo, da nismo imeli kje parkirati, saj je bilo že dopoldan tam kar ogromno turistov,

dsc_3624

Ena starejša objava pa tukaj!

Oblačne Njivice

Na dopustu ni šlo brez oblakov nad obalo in sončnih zahodov.

20140816_141638 copy DSC_2884 copy 20140816_195437 copy

 

 

 

 

 

 

 

 

Postojnska jama

Nekaj utrinkov iz slovenskega turističnega bisera. Postojnska jama. Pričakoval sem mnogo več turistov. Vendar je bilo pravo zatišje. Verjetno še ni prava sezona za obisk kraških jam. Meni se zdi, da je to popolnoma pravi čas, saj je zunanja in notranja temperatura popolnoma enaka. Notranja med 8 in 10, zunanja je bila cca 13°C. Huje mora biti sredi poletne sezone, ko je zunaj tam okoli 30, pravi šok za telo.

Pa še fotografije:

Postojnska jama 01

Postojnska jama 02

Postojnska jama 03

 

Vhod v jamo, za obiskovalce je vhod desno, kjer tudi vstopimo na jamski vlak, ki nas popelje dobre 2km do najlepših dvoran.

Postojnska jama 04

 

V jami je strogo prepovedano fotografirati. Zato samo ena fotografija iz jame, pa še ta s telefonom.

 

Postojnska jama 05

Mozirski gaj

Vsa leta okoli 1. Maja smo hodili v Arboretum Volčji potok ( Dinosaurus word, Volčji potok ).

DSC_1830 copy

Tokrat pa smo se odločili, da obiščemo Mozirski gaj. Pot nas je vodila mimo Kamnika, čez prelaz Črnivec. Po tej cesti se še nisem nikoli vozil, zato sem uporabljal cestno navigacijo. Za boljši občutek. Še sreča, ker že v prvi vasi čez prelaz, mi javlja navigacija možnost cestnega radarja. In do Mozirskega gaja tako še ene dvajsetkrat do cilja. Itak pa smo vozili počasi in si ogledovali pokrajino.

DSC_1843 copyDSC_1853 copy

V Mozirju smo bili kar hitro, cesta je bila prazna in tekoča. Pred gajem pa se je ustavilo. Tako je bilo tudi predvideno. Nekaj več gneče. Seveda, saj je bil praznik. Zakaj ga nebi tako kot mi uživali še ostali. Naslednji podvig je bil najti prazno parkirno mesto. Že redar ob cesti je govoril, da ni upanja iskati na glavnih parkiriščih, da je že vse polno. Ne bi bil jaz, če tega nebi upošteval. Malo po makadamu, do neke ribogojnice. Tu je veliko prostora za parkirati. Pa še okoli ovinka par metrov stran je glavni vhod v gaj. Odlično, izplača se Ljubljanska trma.

DSC_1846 copy DSC_1844 copy

Mozirski gaj je nekoliko manjši od Arboretuma, vendar ravno tako zelo zanimiv. Vse je bolj na kupu in ni potrebno veliko pešačit. Vstopnina tudi ni bila pretirana, za družinsko karto smo odšteli 15€. Je bila pa ena pomankljivost, ki so jo pogrešali otroci. Ker je bilo kar precej vroče, bi lahko za te dni postavili še kakšen kiosk s sladoledom in hladno vodo.

DSC_1842 copy DSC_1856 copy DSC_1859 copy DSC_1862 copy DSC_1868 copy DSC_1870 copy DSC_1871 copy DSC_1872 copy DSC_1875 copy

DSC_1880 copy

DSC_1889 copy DSC_1892-2 copy DSC_1913 copy DSC_1914 copy DSC_1917 copy DSC_1919 copy DSC_1926 copy DSC_1932 copy DSC_1967 copy

Je pa zaniva na ogled tudi Prevžitarska hiša. Notri se vidi, kako majhni so bili bivalni prostori, črna kuhinja, na podstrešju pa je shramba.

DSC_1896 copy

Videti je tudi pravi delujoči vodni mlin. To je res prava redkost, da taki mlini še obstjajo. Ne daleč od ceste, ki smo se peljali v Mozirje je še en delujoči vodni mlin v Podvolavljeku, (Žagarjev mlin).

DSC_1933 copy

Na ogled je tudi terarij, z različnimi plazilci in pajki.

DSC_1958 copy DSC_1949 copy DSC_1947 copy

In pa en velik čebeljnak s krasno poslikavo na panju ter steklen panj, tako da se vidi, kako naše čebelice delujejo in proizvajajo med.

DSC_1966 copy DSC_1960 copy