Slap Mostnice

Če se odpravimo iz Stare Fužine  peš proti slapu Mostnice, potrebujemo dobre dve uri in pol. Za bolj počasne in pohodnike z majhnimi otroci, pa nekoliko več časa.

Slap Mostnice

Ker že nekaj časa ni pošteno deževalo, se to pozna tudi na samem slapu. Vode je ravno za vzorec

Advertisements

Korita Mostnice

Sobotni dan sva z Matejo preživela v Triglavskem narodnem parku. Pot naju je vodila v korita Mostnice in naprej po dolini Voje do slapa Mostnice.

Avto sva parkirala v Stari fužini in se odpravila na pot. Presenetilo me je koliko turistov si hodi ogledovat Slovenske lepote. Po eni strani mi je bilo všeč, po drugi pa je bilo podobno, kot da bi se odpravil na Šmarno goro. Če sem pred leti naredil cel krog okoli korit, ne da bi srečal živo dušo, tokrat ni bilo tako. Na nekaterih delih je bilo toliko ljudi, da skoraj nisem prišel zraven in naredil kakšen zadovoljiv posnetek. Edino sem imel občutek, da komarji letijo samo okoli mene. Zato se je bilo potrebno namazati proti komarjem, ker so res nadležni.

Odločil sem se, da bom to pot ponovil, vendar izven turistične sezone.

Nekaj fotografij iz korit Mostnice:

Pogled iz Hudičevega mostu

Korita Mostnice 01 Korita Mostnice 02

Brzice in tolmuni

Korita Mostnice 03 Korita Mostnice 04 Korita Mostnice 05 Korita Mostnice 06

Slavni slonček

Korita Mostnice 08 Korita Mostnice 07

Žagarjev mlin

Žagarjev mlin_01

Žagarjev mlin je star več kot 250 let in je eden redkih še delujočih vodnih mlinov v Sloveniji. Mlin je praktično doživel že vse. Od tega da je pogorel v 19. stoletju, po drugi svetovni vojni ga je oblast zapečatila, leta 1990 ga je uničila povoden, leta 1996 je bil obnovljen.

Žagarjev mlin_02

Do mlina naju je z Rokom peljala cesta iz Kamniške strani. Morem reči, da je cesta zelo razgibana. Ko pa prideš na cilj pozabiš na vse 🙂

Žagarjev mlin_03

Ponovno

Po soteski Pekla je res zanimivo. Zato se z veseljem vračam v to sotesko pri Borovnici.

veliki slap

Do tega slapu je pa potrebno kar nekaj spretnosti. Najprej se vzpenjaš po ozkih in navpičnih stopnicah, na koncu pa še po klinih. Na vrhu te pa pričaka lep pogled na velik slap. Po napornem plezanju, so tudi zame poskrbeli, na ploščadi je klopca in mizica, tako da prideš malo do zraka 🙂

opazovalec 2

Opazovalec nad sotesko 🙂

Pekel 2

Tokrat sem se za obisk Pekla odločil v zimskem času. Pravzaprav me je nagovarjal Rok že kar nekaj časa, pa nikakor nisva uskladila časa. Tokrat nama je pa le uspelo. Pa še v zimskem času. Upala sva, da bo vsaj malo ledu, tako da bo fotografijam naredilo malo drugačno dogajanje, ne tisto poletno, ki ga velikokrat vidimo, temveč ledeno in hladno.

Pekel 2011_01

Prvi večji slap skorej popolno poledenel. Saj je tudi hoja do tega slapa zelo zahtevna, ker je pot zmrznjena in poledenela, tako da previdnost ni odveč. Naprej nisva šla. Čez čas se nama je pridružil še Drago, tako da smo bili kar vesela druščina v Peklu 🙂

Pekel 2011_02

Včasih se je bilo potrebno spustiti tudi po ledenih skalah, samo da dobim zanimivo fotografijo.

Pekel 2011_03

Ob poti navzdol, so se odpirale nove in nove možnosti za fotografirati. Ni in ni konca. Kamorkoli pogledaš je kaj zanimivega.

Pekel 2011_04

Narava te res preseneti, tako pozimi kot poleti. Vedno je kaj zanimivega.

Pekel 2011_05

Občasno je bilo pač potrebno stopiti tudi v vodo, vse za dober posnetek.

Pekel 2011_06

Nastalo je še veliko zanimivih fotografij. Te pa objavim kakšen drug dan.

Velika korita Soče

Pa sva prispela še do ene prekrasne točke na najini poti. Do velikih korit reke Soče. Res prekrasen kraj za fotografiranje. Kdor še ni bil tu, mu priporočam, da si ta konec Slovenije ogleda. Ne bo mu žal. Sam sem bil tu že drugič, pa imam občutek, da se bom ponovno vrnil.

Korita Soče_01

Tu sem že nekoč stal in naredil podobno fotografijo.

Korita Soče_02

Ker zadnjič ni bilo veliko časa, sva si ga tokrat vzela kar nekaj.

Korita Soče_03

Z vsakim korakom, se ti odpira nova scena.

Korita Soče_04

Po koritih se je pot nadaljevala …