Gradiško jezero

Gradiško jezero, prijetna sprehajalna pot. Pot okoli umetnega jezera je dolga 4200 m. Kako do jezera? Po štajerski avtocesti, na izvoz Lukovica nato pa v prvem križišču levo. Cestne table so postavljene, tako da se nikakor ne moreš izgubiti. Tudi za parkiranje je poskrbljeno.

DSC_3295 copy

Vreme je bilo prijetno toplo. Jezero, zadaj pa cerkvica sv. Marjete.

DSC_3292 copy

Panorama jezera. Za sprehod prijetno, za fotografiranje pa malo prepozno. Sonce je bilo že kar visoko.

DSC_3289 copy

Še ena hišica, za kaj se uporablja ne vem, verjetno pa za uravnavanje zapornic v jezeru.

DSC_3298 copy

DSC_3307 copy

Družina labodov.

 

 

Advertisements

Arboretum-Volčji potok

Tokrat nas je pot vodila v Arboretum-Volčji potok, dobrih 15 minut z avtom od našega doma. Prispeli smo kar zgodaj, tako da se ni bilo bati, da ne bi dobili parkirnega prostora. Obiskovalcev še ni bilo veliko, tako da ne bo pretirane gneče. Vreme nam tudi ni bilo najbolj naklonjeno, oblačno in rahlo je pihalo. Še sreča da smo se malo bolj toplo oblekli. Kupimo karte, 5,5 € za odrasle in brezplačno za predšolske otroke.

Malo sem bil razočaran, ker je večino rož že odcvetelo, tako da ni bilo veliko za videt. Pozni smo bili najmanj za 21 dni, takrat je bilo vse v cvetu. Bo potrebno drugič malo bolj pohitet.

Ko smo prispeli do dveh jezerc, ki sta v Arboretumu, kjer je bilo še predlani polno rac, labodov in želv, je bilo danes vse prazno, kot da bi vse izumrlo.

Proti koncu obiska je še malo posvetil sonce skozi oblake, Žiga je zopet našel igrala in vlakec, ki ga ni smel zamuditi, tako da ga je odpeljal en krog, ogledali smo si še Minimundus, nato pa odhod proti domu.

Tulipani, ni ih več veliko ostalo.

Edini labod, ki je še ostal v Arboretumu.

In še malo tulipanov.

Žiga je zopet našel svoj užitek na vlakcu.

Gripa

Že par dni poslušam po televizija , da je čas Gripe in da je ogromno Slovencev prikovala v posteljo. Hvala , da pri nas doma še ne strašiin upam , da jo bomo letos obšli , tako kot lansko sezono. Samo pravijo , ne hvali dneva pred nočjo.

Ker pa je doma nastalo manjše naelektreno stanje, sem se odločil , da grem pogledat kje se nahaja omenjena bolezen. Pot me je zanesla na Zbiljsko jezero. Ljudi ni bilo dosti ob samem jezeru , zato pa je bilo ogromno Labodov , ki so se nastavljali tik ob bregu jezera in fehtali ,če bo padlo kaj v kljun. Bolj ko sem opazoval , manj sem verjel ,da letos tudi straši ptičja gripa (H5N1) v Sloveniji. Labodi so bili lepo igrivi , tudi fotografirat so se pustili , ker pa je sonce že počasi padalo , so nekateri že zapirali svoje utrujene očke.

Za fotografirat je bila zelo slaba svetloba , preveč je bilo oblačno , se bom moral vrniti še kak drugi dan , ko bo vsaj malo sonca in ne bo motečih oblakov pred njim.

Sem se lepo postavil ?

Tole pa ne bo trd pristanek.

Je tako bolje ?

Kdo ima ptičjo gripo ?

Nisem kriv.

Mene so pa pregledal.

Glava počasi pada.