Štanjel

Ponovno ena sončna nedelje, ki smo jo izbrali za izlet po naši lepi Sloveniji. Tokrat nas je pot vodila na Kras in dolino Soče. Prva postojanka je bila bencinska črpalka Vipava, kjer so se nam pridružili še brat z družino. V Vipavi smo zapustili AC in nadaljevali pot po regionalni cesti do Štanjela.

stanjel-01

Lepo vreme je kar nekaj ljudi pripeljalo v Štanjel.

stanjel-02

Zelo dolgo časa sem imel željo obiskati to lepo kraško vasico ki stoji na vrhu hriba.

stanjel-03

Ozke kraške ulice.

stanjel-04

Grajsko obzidje in kamnite hiške.

stanjel-05

Znameniti Ferrarijev vrt.

stanjel-06 stanjel-07 stanjel-08 stanjel-09

Če pa malo pogooglam pa zaslediš Štanjel tudi v eni najbolj popularnih iger Call of Duty (COD). Je pa res, da so hoteli Nemci proti koncu druge vojne Štanjel porušiti in naj bi jim to preprečil arhitekt Max Fabjani.

stanjel-10

Še se bom vrnil v Štanjel, vendar izven turistične sezone.

Advertisements

Zvončki

Zadnje dni, kamorkoli pogledaš vidiš zvončke in trobentice. Tudi pri nas na vrtu jih je kar nekaj, zvončkov. Trobentic nekoliko manj. Vendar imamo skoraj vse zvončke v senci. Zato sem se odpravil do soseda, ki jih ima ravno tako ogromno, pa še večerno sonce jih je osvetilo.

voncki

Lednice

Ledenice_01

Naš končni cilj je bilo mesto Lednice. Tu je ogromna cerkev z velikim vrtom, lahko bi rekel kar grajskim vrtom, ogromno jezerc naokoli in travnikov.

Ledenice_06

Prav zanimivo, škoda da je bilo preveč obiskovalcev. Se pozna, da je bila nedelja.

Ledenice_05

Za cerkev ali katedralo nisem bil siguren, ali jo še obnavljajo, ali je končana. Samo arhitektura zelo zanimiva, vendar deluje tako enolično. Kot da bi bilo vse sestavljeno iz kock

Ledenice_02

Za detajle mi je prav prišel Nikonov objektiv 70-200 f/2.8

Ledenice_03

Objektiv vreden svojega denarja 😀

Ledenice_04

Pot nas je vodila skozi vrtove, kjer se je prikazal v daljavi ogromen minaret. Ne vem kako so prišli do ideje z minaretom, vendar tam je stal.

Ledenice_07

Info table za turistov, so bile samo v češkem jeziku,  pa čeprav je Avstrijska meja samo par km stran, tako da bi lahko pričakoval tudi v nemščini ali vsaj angleščini.

V parku imajo tudi ogromno zbirko ptic ujed. In te ptice smo si šli tudi ogledat.

Tehnični muzej Bistra

Pustna soboto smo si nekateri vzeli čisto po svoje. Namesto, da bi slikali kakšno pustno povorko, smo se odločili za Ljubljansko barje in obisk tehničnega muzeja Bistra. Na žalost je bil muzej zaprt, okolica pa je tudi v zimskem času zelo fotogenična.

dsc_7763-copy

dsc_7773-copy

dsc_7774-copy

dsc_7806-copy

dsc_7817-copy dsc_7829-copy

dsc_7851-copy dsc_7857-copy

Ujet v pajkovi mreži

Tokrat je bila že pozna ura, ko sem se odpravil na domači vrt. Bolj natančno do cipres, ki jih imamo okoli hiše. Zakaj do cipres? Zato ker so si na njih uredili dom pajki, ja ogromno pajkov. V vseh letih jih še nisem videl toliko, kot letos.

Zato bi bil kar greh, da jih ne bi malo poslikal. Na objektiv sem namontiral makro lečo (Raynox DCR 250), ki sem jo pred kratkim kupil. Seveda je treba zadevo testirat, ali sploh deluje? Deluje, deluje, samo mojster jo mora imet v uporabi. Hehe

Kako pa naj testiram, sedaj ko ni nobenega pajka na spregled. Vsi se skrivajo v svoji luknji in nobeden noče pogledat na plano. Ne vem zakaj? Mogoče, ker sem strašil naokoli in jih čakal, ali pa je bila res že pozna ura. Sem pa našel nekaj, kar bom lahko poslikal in to je regratovo seme, ki se je ujelo na pajkovo mrežo. No s tem si pajki ne bodo napolnili želodčkov.

Za pajke bo potrebno bolj zgodaj vstat in ne čakat na večerno uro.

Sobota pa taka …

Sedim pred tipkovnico in se sprašujem, kako naj opišem ti dve sliki ki ju objavljam. Nastale sta v dnevu pred dogotkom, ki se bo odvijal jutri. Pripravljale so se še zadnje malenkosti, zato sem se z Žigom potiho odmaknil za par minut na domači vrt.

Najprej sem probal ujeti tega malega vragca v objektiv, pa ni primeru niti sekundo, zato je nastalo to kar je, ni najboljša. Vse skupaj bo potrebno ponoviti.
Že nastavitve niso bile prave
55mm, F/8, 1/125, ISO 100

Malo naprej pa sem našel, še pajkca, bolj me je spominjal na suhi južino. Ne vem ali se je sončil na cvetu, ali pa je čakal na morebitno žrtev. Kakorkoli že epiloga nisem dočakal.

Kakor pravim, danes je res en čuden dan. Čeprav je Sobota, me že močno daje spanec in mislim, da se bom kar hitro odpravil proti postelji.

Še naslov si izmislim, pa grem spat.

Prvi test Nikona

Z Žigom sva se odpravila na jutranji sprehod po naši okolici. Res, da je bila ura komaj 10 dopoldan, je sonce že neusmiljeno pripekalo. Z seboj sva vzela novo igračko Nikona, kar ste lahko prebrali v prejšnji objavi in jo malo stestirala, no testiral sem jo jaz, Žiga je samo asistiral. Največ sem se igral z gumbom M, A, S in P. Po pravici povedano, najbolj z M (ročne nastavitve). Nastavitev zaslonke in čas osvetlitve. Kot sem opazil, je pri tem aparatu popolnoma drugače kot pri mojem prejšnjem. Najprej se moram navadit, kje so vsi gumbi, ne da vsakič iščem posebej kje je ta in kje je drugi gumb.
Ker sva se veliko sprehajala po senci, kot sem že omenil, bilo je vroče, sem preizkusil še makro slikanje. Ja tu sem pri starem fotoaparatu vedno popenil, tokrat sem bil pa zelo presenečen, ker se mi ni dalo več nastavljati ročno, sem gumb obrnil kar na makro. Tokrat mi je uspelo v dveh zaporednih fotografijah naredit super sliki, no vsaj sam mislim da je tako 🙂 . Res je, da bo potrebno še kakšen € priložit in si dokupit še dodatne objektive, ker ta, ki je v osnovi, je res samo za začetek, ali pa ga sam še ne znam uporabljati, kar je pa tudi verjetno.
Po dobri uri in pol sva se z Žigom vrnila domov, doma naredila še par slik, v prvi vrsti z Žigom, te pa bodo objavljene prihodnjič.
Tokrat bo makro na sporedu, kot to naredi Peter.

Pajek, cvetlica in muha.

Če se ne motim, Ivanjska ptičica. (vir Peter Mlakar)