Mlinčki v Suhadolah, lepa turistična točka za nedeljsko druženje. Priporočljiv obisk za vse ljubitelje narave.
Mlinčki v Suhadolah, lepa turistična točka za nedeljsko druženje. Priporočljiv obisk za vse ljubitelje narave.
Čas je še za ogled ruševine cerkvice sv. Koncijana, ki je v parku Rakov Škocjan.
V notranjosti cerkvice, pogled proti glavnemu oltarju.
Kdo je pa tebe tu pozabil. Na oltarju še vedno križ z Jezusom.
Ni bila velika, je bila pa z namenom.
Obisk Rakovega škocjana je bil že kar nekaj časa v planu, vendar nikoli si nismo vzeli nekaj ur za obisk teh kraških znamenitosti.
Od doma smo odšli že zgodaj dopoldne, ker ravno tiste dni se je po naših avtocestah gnetlo največ turistov, ki so bili na poti proti morju.
Na Uncu smo zapustili AC, od tu naprej je bila prazna cesta vse do našega cilja.
Malo sem bil razočaran nad našimi obcestnimi znaki za Rakov Škocjan, ker so bile zelo slabo vidne, bolje rečeno za drevesom, tako da smo naš cilj zgrešili. Res bi lahko naše lokalne oblasti naredile več za prepoznavnost in lokacijo turističnih točk. Tu pa sem imel občutek kot, da se vsi požvižgajo na vse to.
Zato tudi v glavni sezoni samo dva ali trije avtomobili v krajinskem parku.
Naravni kamniti most.
Do spodnjega dela se nismo spuščali, kar pa mi je danes kar malo žal.
Nedeljski izlet na gorenjsko. Prvi postanek, ki smo ga naredili je bil pri izviru reke Save Dolinke, bolj znan kot Zelenci.
Ne glede na letni čas, vedno je lepo za videt izvir reke Save.
Se nam je pa prvič zgodilo, da nismo imeli kje parkirati, saj je bilo že dopoldan tam kar ogromno turistov,
Mašun, mali zaselek, kjer se vreme kar hitro spremeni. Vsaj mi smo imeli to srečo. V eni uri od sončnega neba brez oblačkov pa do dežja, vetra in strel. Res neverjetno. Še pravi čas smo prišli do avta.
Je pa tu gori, res lepo urejeno okoli gradu. se vidi da jim je nekaj do turizma. Žal smo srečali samo par domačih turistov ostalo so bili Italijani.Tudi na parkirišču so bili večinoma Italijanske registrske tablice. Ob vračanju proti Knežaku, smo srečali še nekaj avtomobilov, ki so šli v Mašun in tudi te so bili samo Italijani. Verjetno Slovenci premalo poznamo svoje lepote Slovenije. Žal!
Letos se je pa na dopustu kar nabralo nekaj zanimivih fotografij. Nekatere fotografije so bile narejenih z fotoaparatom, nekatere pa kar z mobilnim telefonom. Njivice so kar zanimive. Nam je bilo všeč. Po vsej verjetnosti se bomo v naslednjem letu vrnili. Zakaj? Do otoka Krka je dobrih 160 km, govorim v svojem imenu, pa še avtocesta je praktično sedaj do Krškega mostu. Razen v Sloveniji ne moremo narediti ene konkretne hitre ceste od Postojne do mejnega prehoda Jelšane. Lahko pa jo pričakujemo v naslednjih trideset let.
Torej še zadnji set fotografij, potem pa preidem na jesenske in konec poletja za letos.
Igrala na vodi. Dobro služijo s temi igrali, kadarkoli sem šel mimo, je bilo tu kar nekaj otrok.
Za starejše je tudi poskrbljeno
Še en pogled po obali
Pogled na Njivice iz tega zaliva.
Pa še letalo nad hišami, saj letališče ni daleč.
Apartmaji, ki zrastejo v eni sezoni. Kjer je interes in denar, se vse da.
Še ne pogled proti kampu Njivice. Tu smo srečali kar nekaj Slovencev.
Pa še pogled na Njivice iz Kampa.
Tam pri vrhu smo imeli apartma in krasen razgled na zaliv.
Hotel Jadran.
Apartmaji
Miren zaliv med Njivicami in Malinsko. Pravzaprav dobre tri km od glavne mestne plaže Njivice. Da prideš do tu je lepo urejena peš pot ob obali. Ta del obale je znan tudi kot nudistična plaža. Pravzaprav malo naprej od zaliva, ki smo ga obiskali. Zaliv pa popolnoma miren, skoraj nikjer nikogar, samo nekaj čolnov privezanih za pomol ali kakšno bojo.