Nordijski center Planica.
Planiške skakalnice
In naša velikanka. Rekord velikanke 248,5m.
Tudi v poletnem času se veliko dogaja v nordijskem centru. Najbolj atraktiven je ziplaine kar na velikanki.
Pogled na smučišče Krvavec iz gorenjske strani, tu pa iz mojih krajev.
Tastova dolga želja je bila skok s padalom. In zakaj mu tega nebi uresničili. Prva prilika je bila za 60. rojstni dan. Tako smo vsi sorodniki dali nekaj € (Evrov) na kupček in želja bo izpolnjena. Za kraj in termin pa si je izbral po želji.
Skok smo preživel. Franci pravi, da bi skok ponovil, ker je res adrenalinsko. Mu kar verjamem 🙂
Vse skupaj se je dogajalo v sklopu Avto moto showa na Gospodarskem razstavišču.
Žal sem zamudil skoke z motornimi sanmi.
Že nekaj dni se je govorilo o dnevu, ko bo Slovenija igrala proti Angliji. Sam sem se odločil, da ta dan preživim v Ljubljani med našimi navijači.
Začetek tekme sem pričakal v avtomobilu, ker je promet enostavno obstala in smo se premikali po polžje. Na sreče sem kar hitro našel parkirno mesto in se odpravil proti centru prestolnice. Žal sem že med potjo slišal negodovanje navijačev, kar je lahko pomenilo samo eno. Anglija je povedla z 1:0. Rezulta še ni bil tako katastrofalen, če bi na drugi tekmi ZDA proti Alžiriji igrala neodločeno. V tem primeru se uvrstita v nadaljne tekmovanje Anglija in Slovenija. Kar bi bilo za nas zadovoljivo.
Ko je sodnik piskal konec tekme, se je rajanje začelo, pa čeprav je Slovenija izgubila. Rezultat na drugi tekmi pa je bil ugoden še v 91 minuti, neodločeno. Nato pa se je zgodila katastrofa. V zadnji minuti so Američani zadeli gol in vsi naši upi so bili pokopani.
Še nekaj današnjih utrinkov iz Ljubljane.
SD Strahovica, je organiziralo že 7. memorijal v smučarskih skokih. Po sušnih treh letih, jim je ponovno narava pomagala z obilno količino snega, tako da so lahko z veliko truda in dobre volje organizirali tekmovanje v smučarskih skokih.
Škoda, je bila samo z udeležbo tekmovalcev, ki so še zadnji teden odpovedovali, tako da jih je bilo na koncu samo 17. Vendar tudi teh 17 fantov je prikazalo vrhunske skoke. Med njimi je bil tudi prijatelj in sosed Rok Stroj (št. 12), ki ni tekmoval že 6 let, na koncu pa osvojil odlično 5. mesto. Čestitam Rok, za nas si bil odličen 🙂
Tekmovanja pa se je udeležil, sedaj lahko že rečem legenda in svetovni prvak v smučarskih skokih Primož Peterka (št. 17) in njegov brat Uroš Peterka (št.8), ki je imel zabeležen tudi padec pri doskoku. Na srečo ni bilo nobenih poškodb.
Za naslednje leto, pa upam, da bo narava tako prijazna in nam poslala toliko snega kot letos, da se bo tradicija nadaljevala in bomo lahko drugo leto gledali ponovno zanimive smučarske skoke.
Nedelja je bila pestra z dogodki. Zjutrej v Dolžanovo sotesko, popoldne pa z otroki na sankanje v bližnji hrib Šinkov turn. Tu je urejeno smužišče in sankališče. Na vrh hriba vas potegneta tudi dve vlečnici. Za sankače pa pot pod noge in proti vrhu. Z Žigom sva se kar nekajkrat spustila, Mateja in Neža pa sta se sprehajali v ob sankališču. Tudi z Nežo sva se spustila po hribu z sankami, samo ni bila preveč vesela.
Na poti do sankališča
Po končanem sankanju in na pot proti domu, je bilo potrebno še dvema šoferjema pomagati poriniti avto iz jarka, kjer sta obtičala. Ponovno se je izkazalo geslo, v slogi je moč. Nekateri pa so se samo sprehajali mimo, kot da se to njim ne more zgoditi.
Lepo je urejeno
Žiga si je že kar nekaj časa želel trenirati Judo. Ta želja se mu je izpolnila z vstopom v 1. razred Osnovne šole. Tu imajo odlično organizacijo Malo šolo Juda. Treninge ima dvakrat na teden. Prvo krstno tekmo je imel že po treh mesecih treninga.
Že zjutraj nas je oviralo slabo vreme, saj je začelo močno snežiti po celi Sloveniji. Morali smo priti do telovadnice v Kašlju. Sreča, da smo odšli zelo zgodej od doma, drugače bi zamudili, ker so naši cestarji ponovno zatajili. Ob 8 uri, ni bila še nobena cesta posipana ali plužena. Tako da smo se počasi kar po celem snegu vozili.
Posrečil se nam je pravočasni prihod na prizorišče. Prvo dejanje je bilo preoblačenje, nato tehtanje in ogrevanje pred tekmo. Organizacija je bila res na vrhunskem nivoju. Za vse so poskrbeli vaditelji Juda.
Ker je bilo veliko maljčkov, so jih razporedili v več skupin. V vsaki skupini so bile tekme, ki so bolj spominjale na Sumo (izriniti nasprotnika iz ringa) kot pa na Judo. Drugi del je potekal na spretnostnem poligonu, nato pa sta se oba dela seštela in tako so dobili zmagovalca skupine.
Podelitev medalj in priznanj je sledilo takoj po tekmovanju. Prav vsi so dobili medaljo in priznanje. Žiga je bil v svoji skupini 5. in že za naslednjič obljubil, da stopi na zmagovalni oder. Midva z Matejo, pa bova že vesela, da ne bo hitro obupal in si kmalu želel nekaj novega.