Planica

Nordijski center Planica.

Planiške skakalnice

In naša velikanka. Rekord velikanke 248,5m.

Tudi v poletnem času se veliko dogaja v nordijskem centru. Najbolj atraktiven je ziplaine kar na velikanki.

Mašun

Mašun, mali zaselek, kjer se vreme kar hitro spremeni. Vsaj mi smo imeli to srečo. V eni uri od sončnega neba brez oblačkov pa do dežja, vetra in strel. Res neverjetno. Še pravi čas smo prišli do avta.

Je pa tu gori, res lepo urejeno okoli gradu. se vidi da jim je nekaj do turizma. Žal smo srečali samo par domačih turistov ostalo so bili Italijani.Tudi na parkirišču so bili večinoma Italijanske registrske tablice. Ob vračanju proti Knežaku, smo srečali še nekaj avtomobilov, ki so šli v Mašun in tudi te so bili samo Italijani. Verjetno Slovenci premalo poznamo svoje lepote Slovenije. Žal!

Gremo na Rašico

Lepo nedeljsko popoldne je potrebno izkoristiti. Gremo na Rašico. Nahrbtnik poln sokov in malice sem seveda nosil jaz, kot vedno. Tako se mi ni dalo še fotoaparat s seboj nositi, ker je to še en balast več. Zato je kar doma ostal, v žepu pa je bil seveda Galaxy S5, ki prav tako naredi dobre fotografije.

Krmilnica ob poti.

Pot ni zahtevna, se pa stalno počasi vzpenja po lepi gozdni cesti. Nekaterim, ki se ne da na Rašico peš, se peljejo z avtom ali z motorjem, drugi bolj zagreti, teh je kar nekaj, s kolesi, mi pa seveda peš.

Po uri in pol, smo že na vrhu pri Rašiški koči.

Že dolgo nisem videl toliko obiskovalcev tu gor. Danes je bilo zelo živahno. Še par 100 metrov in smo pri razglednem stolpu.

Razgledni stolp na Rašici.

Poleg stolpa pa stoji še geodetska točka in spominski kamen narodnemu heroju Stanetu Koscu.

Še nekaj panoram iz razglednega stolpa.

Po kratkem počitku pa nazaj v dolino proti domu.

 

Večer na obali

Tik pred sončnim zahodom postavim stativ na obalo. Nastavim aparat, zaslonko in seveda brez ND filtra ne gre. Čas pa prilagodim kar preko daljinskega prožilca, se pravi nekako po občutku.

In nastane nekaj takega:

 

Še malo ob obali in okolici

Letos se je pa na dopustu kar  nabralo nekaj zanimivih fotografij. Nekatere fotografije so bile narejenih z fotoaparatom, nekatere pa kar z mobilnim telefonom. Njivice so kar zanimive. Nam je bilo všeč. Po vsej verjetnosti se bomo v naslednjem letu vrnili. Zakaj? Do otoka Krka je dobrih 160 km, govorim v svojem imenu, pa še avtocesta je praktično sedaj do Krškega mostu. Razen v Sloveniji ne moremo narediti ene konkretne hitre ceste od Postojne do mejnega prehoda Jelšane. Lahko pa jo pričakujemo v naslednjih trideset let.

Torej še zadnji set fotografij, potem pa preidem na jesenske in konec poletja za letos.

Igrala na vodi. Dobro služijo s temi igrali, kadarkoli sem šel mimo, je bilo tu kar nekaj otrok.

Za starejše je tudi poskrbljeno

Še en pogled po obali

Pogled na Njivice iz tega zaliva.

Pa še letalo nad hišami, saj letališče ni daleč.

Apartmaji, ki zrastejo v eni sezoni. Kjer je interes in denar, se vse da.

Še ne pogled proti kampu Njivice. Tu smo srečali kar nekaj Slovencev.

Pa še pogled na Njivice iz Kampa.

Tam pri vrhu smo imeli apartma in krasen razgled na zaliv.

Hotel Jadran.

Apartmaji

Prijatelja

Objeta na obali. Pravo prijateljstvo 🙂

Njivice center

Večerni sprehod po promenadi.

HDR

Malo večja igračka za odrasle.

Tale osliček je pa žal samo lesen.

Najbolj fotografiran ribič v Njivicah.

Strele, dež in veter!

Moraš imeti pa res smolo, da doživiš na dopustu slabo vreme. Mi smo imeli srečo, da je deževalo samo ponoči, čez dan pa je bilo lepo vreme. Eno noč pa je bilo res ekstremno. Celo noč se je bliskalo, da si imel občutek, kot da si v diskoteki.

Oblačne Njivice

Na dopustu ni šlo brez oblakov nad obalo in sončnih zahodov.

 

 

 

 

 

 

 

 

Med vejami

Ko ga ujameš med vejami drevesa!