Na našem vrtu

Še zadnje rože iz našega vrta, preden vse ovene.

DSC_3268 copy

Letos je bilo pa malo čebelic, saj jim dež ni dovoljeval letenja na cvetove. Tudi nobenega cvetnega pajka nisem našel, kljub temu da jih je ogromno vsako leto.

DSC_3262 copy

DSC_3258 copy

DSC_3255 copy

DSC_3256 copy

Advertisements

Močvirski tulipan

Že leta si govorim, da se moram odpravit na Ljubljansko barje, kjer je teh močvirskih tulipanov ogromno. Vendar nikakor ne uspem. Ali imam čas, pa še ne cvetijo, ali pa imam čas ko že odcvetijo. Jih je pa težko najti v naravi, saj so zelo redki in če se ne motim tudi zaščiteni. Se pravi prepovedano nabiranje in podobno.

Fritillaria meleagris

Močvirski tulipan ali močvirska logarivca ( Fritillaria meleagris )

Ta tulipan ni fotografiran v Mozirskem gaju, ki smo ga obiskali dober teden nazaj. Ta je fotografiran na prav posebnem mestu, kjer ga ni bilo videti že par let. Letos pa se je ponovno razcvetel.

Mozirski gaj

Vsa leta okoli 1. Maja smo hodili v Arboretum Volčji potok ( Dinosaurus word, Volčji potok ).

DSC_1830 copy

Tokrat pa smo se odločili, da obiščemo Mozirski gaj. Pot nas je vodila mimo Kamnika, čez prelaz Črnivec. Po tej cesti se še nisem nikoli vozil, zato sem uporabljal cestno navigacijo. Za boljši občutek. Še sreča, ker že v prvi vasi čez prelaz, mi javlja navigacija možnost cestnega radarja. In do Mozirskega gaja tako še ene dvajsetkrat do cilja. Itak pa smo vozili počasi in si ogledovali pokrajino.

DSC_1843 copyDSC_1853 copy

V Mozirju smo bili kar hitro, cesta je bila prazna in tekoča. Pred gajem pa se je ustavilo. Tako je bilo tudi predvideno. Nekaj več gneče. Seveda, saj je bil praznik. Zakaj ga nebi tako kot mi uživali še ostali. Naslednji podvig je bil najti prazno parkirno mesto. Že redar ob cesti je govoril, da ni upanja iskati na glavnih parkiriščih, da je že vse polno. Ne bi bil jaz, če tega nebi upošteval. Malo po makadamu, do neke ribogojnice. Tu je veliko prostora za parkirati. Pa še okoli ovinka par metrov stran je glavni vhod v gaj. Odlično, izplača se Ljubljanska trma.

DSC_1846 copy DSC_1844 copy

Mozirski gaj je nekoliko manjši od Arboretuma, vendar ravno tako zelo zanimiv. Vse je bolj na kupu in ni potrebno veliko pešačit. Vstopnina tudi ni bila pretirana, za družinsko karto smo odšteli 15€. Je bila pa ena pomankljivost, ki so jo pogrešali otroci. Ker je bilo kar precej vroče, bi lahko za te dni postavili še kakšen kiosk s sladoledom in hladno vodo.

DSC_1842 copy DSC_1856 copy DSC_1859 copy DSC_1862 copy DSC_1868 copy DSC_1870 copy DSC_1871 copy DSC_1872 copy DSC_1875 copy

DSC_1880 copy

DSC_1889 copy DSC_1892-2 copy DSC_1913 copy DSC_1914 copy DSC_1917 copy DSC_1919 copy DSC_1926 copy DSC_1932 copy DSC_1967 copy

Je pa zaniva na ogled tudi Prevžitarska hiša. Notri se vidi, kako majhni so bili bivalni prostori, črna kuhinja, na podstrešju pa je shramba.

DSC_1896 copy

Videti je tudi pravi delujoči vodni mlin. To je res prava redkost, da taki mlini še obstjajo. Ne daleč od ceste, ki smo se peljali v Mozirje je še en delujoči vodni mlin v Podvolavljeku, (Žagarjev mlin).

DSC_1933 copy

Na ogled je tudi terarij, z različnimi plazilci in pajki.

DSC_1958 copy DSC_1949 copy DSC_1947 copy

In pa en velik čebeljnak s krasno poslikavo na panju ter steklen panj, tako da se vidi, kako naše čebelice delujejo in proizvajajo med.

DSC_1966 copy DSC_1960 copy

Po gozdu

List

Tale drevesni list je nekomu podoben. Mogoče imam samo jaz tak občutek?

gobe

Drevesne gobe. So sploh za kaj uporabne, razen za okras?

Pomlad v Solkanu

Ne vem zakaj je vedno potrebno iti ven iz Ljubljanske kotline, da se naužiješ lepega vremena. Tokrat smo peživeli lep vikend v Solkanu. Krasno vreme, sonce, temperature malo nad 20°C. Prvič letos sem naokoli hodil v kratkih rokavih. Res vredno vsakega kilometra za izhod iz meglene in deževne Ljubljane. Tu na krasu je pravo življenje, tu že vse cveti, tako na travi, kot na drevesu.

cherry

Tudi prve lastovke sem videl, čebele veselo letajo iz cveta na cvet in pridno opravljajo svoje delo. Temu se pravi prava pomlad.

trava Marjetke

Vendar vsega lepega se enkrat konča. Tudi tega prelepega in toplega vikenda. Pot proti Ljubljani. Lepo jasno vreme, brez enega oblačka na nebu. Na vrhu Vrhniškega klanca pa pogled na Ljubljansko barje in Ljubljansko kotlino. Iz gorenjske so se že pričeli valiti temni deževni oblaki. Dobrodošli v Ljubljanski kotlini.

Zvončki

Zadnje dni, kamorkoli pogledaš vidiš zvončke in trobentice. Tudi pri nas na vrtu jih je kar nekaj, zvončkov. Trobentic nekoliko manj. Vendar imamo skoraj vse zvončke v senci. Zato sem se odpravil do soseda, ki jih ima ravno tako ogromno, pa še večerno sonce jih je osvetilo.

voncki

Spomladanski podlesek

Ravno je skopnel sneg, že so se prikazali zvončki in spomladanski podleski. Prvi dve cvetlici, ki napovedujeta pomlad. Naša Neža ne bi bila Neža, če ne bi že obe cvetlici odtrgala in ju prinesla domov ter postavila v kozarec.

Danes sem imel namen slikati zvončke na domačem vrtu, vendar preveč dežuje, da bi hodil po blatu. Tako sem se zadovoljil z Nežinim kozarcem spomladanskega podleska.

podlesek