Urgenca Ljubljana

Občasno pa je potrebno obiskati tudi urgenco v Ljubljani.

Da, poškodbe se dogajajo.

En grad

Pa ni ravno kar en grad. To je Ljubljanski grad. Čisto iz drugega profila.

 

Profil, ki je viden iz Toškega čela.

Toško čelo

Kratek skok na Toško čelo. Krasna destinacija za pohodnike, še bolj pa za kolesarje. V parih minutah se je na vrhu pri lovski koči zbralo 20 kolesarjev. Nekateri so se spustili v dolino po cesti, drugi pa po gozdni poti.

Samo sem bil malo razočaran. Nekje v spominu sem imel, da je tu krasna razgledna točka na Ljubljano in okolico. In res sem jo našel. Na najožjem delu cestišča, se vidi krasno na Ljubljansko kotlino.

Ljubljanski bloki.

En majčken del Ljubljane.

Pogled na Štepansko naselje, desno zgoraj je cerkvica Sv. Urh, spodaj levo, pa če se ne motim, Sostro.

Za to naselje nisem popolnoma prepričan. Zato ga ne bom imenoval.

Moste. Stolpnice v Ljubljanskem BTC. Lepo vidne, Steklena palača ( najvišja stavba v Sloveniji), stavba BTC, Kolosej, Hotel Plaza. Zadaj pa Silos v Zalogu.

Tista modra stavba z dimnikom je toplarna v Mostah.

Tromostovje

Tromostovje v Ljubljani. Tokrat fotografirano enega lepega poletnega večera iz Mesarskega mostu.

 

Fotografija je potegnjena ponovno iz formalina (arhiva) in predelana v Tilt Shift.

Samsung Galaxy S2 je dobra stvar

Kljub temu, da se je pripravljalo na slabo vreme, smo se odločili za ena kratek sprehod. Svojega Nikona sem pustil doma, imam s seboj vedno zvestega Galaxy S2. Če je potrebno narediti kakšen zanimiv posnetek saj je takoj pri roki. Res da ga že malo leta dajejo, saj je star že skoraj dve leti, se še ne odločam za zamenjavo. Saj nisem eden tistih, ki mora biti stalno in, in imeti nov model. Menjava pride v poštev ko popolnoma odpove.

Zaloški silos in železniška postaja Zalog.

Še potrobim in že odhitim proti Ljubljani. Pa srečno pot.

Močvirski tulipan

Že leta si govorim, da se moram odpravit na Ljubljansko barje, kjer je teh močvirskih tulipanov ogromno. Vendar nikakor ne uspem. Ali imam čas, pa še ne cvetijo, ali pa imam čas ko že odcvetijo. Jih je pa težko najti v naravi, saj so zelo redki in če se ne motim tudi zaščiteni. Se pravi prepovedano nabiranje in podobno.

Močvirski tulipan ali močvirska logarivca ( Fritillaria meleagris )

Ta tulipan ni fotografiran v Mozirskem gaju, ki smo ga obiskali dober teden nazaj. Ta je fotografiran na prav posebnem mestu, kjer ga ni bilo videti že par let. Letos pa se je ponovno razcvetel.

Vremenska napoved

Tudi za naslednje dni ni napovedanega lepega vremena. Pa kaj, saj smo že navajeni, da se sonce skriva tam nekje za debelo plastjo oblakov. Prava redkost je že, da kakšen sončen žarek prebije te oblake za kakšno minuto ali dve. Nekaj sonca je napovedanega za ponedeljek in četrtek, pa še to naj bi bilo vprašljivo, ker so poleg ponovno napovedani oblaki.

Za tiste, ki ste že pozabili kako zgleda lep sončen vzhod nad Ljubljanskim barjem. Toliko da se ne pozabi kaj je tista svetleča kugla na nebu 🙂

Raje imam zahajajoče sonce nekje za drevesom, kot pa za oblaki.

Pa še nakej za ljubitelje vremena. Po novem imate spodaj vsake objave trenutno vremensko karto in karto za nadaljnih 5 dni.

Monopoly – družabna igra

Velikonočni prazniki so skoraj že za nami. Jutri je nov dan, danes pa še vedno 1.April, ki je bil zelo pester. Nič mi ni bilo do norčevanja, saj sem moral že zgodaj zjutraj odpeljati Nežo v ZD Ljubljana (Metelkova). Dobila je neko alergijo, po vsej verjetnosti je krivec smoki. Bomo videli kaj nam bo povedal specialistični pregled. Še sreča, da smo bili zgodni, ob odhodu je bila čakalnica že nabito polna. Sedaj pa še v lekarno poleg urgence po Claritine sirup.

Doma pa že druga težava. Žiga je dobil visoko vročino. Pa smo spet tam. Če bi jo dobil uro in pol prej, bi ga peljali s seboj, tako mu je pa pomagala že ena tabletka Lekadola. Vročina je hitro padla na normalno raven.

Po kosilu je bil plan, da bi šli malo ven na svež zrak, samo zaradi Žige nismo šli, pa še snežilo je in deževalo. Ne vem kdaj se bo tole umirilo, vendar že zelo  pogrešam tisto vročo rumeno kuglo tam gori na nebu, ki ji pravimo Sonce.

Pač nam ne preostane drugega, kot da se družimo doma za mizo. Iz omare smo potegnili družabno igro Monopoly. nisem je igral že celo večnost. Nazadnje še tistega na Tolarje. Igra je bila zelo zanimiva za Žigo, saj jo je igral prvič. Na koncu je bil velik zmagovalec, jaz pa poraženec.

Snega še ni konec …

… pa ga še nekaj časa ne bo. Kot naši vremenoslovci napovedujejo še nekaj padavin, nato pa naj bi se umirilo. Pravzaprav mi je bilo zadnjič prav všeč se voziti po naših cestah. Spluženo je bilo, vendar je na cestišču še vedno nekaj cm snega. Brez tistega nadležnega peska in soli po cesti. Užitek ki ga že nekaj časa nisem okusil. Vedno se vozim po plundri ali po posutem pesku kot po makadamu. se pa najde tudi nekaj takih, ki se trudijo z letnimi pnevmatikami vozit po snegu. En konkreten primer. Pred mano se vozi avto višjega cenovnega razreda (nemška znamka) Avto takega razreda si lahko samo želim, vendar je za mene nedosegljiv. Po snegu vozi s hitrostjo 30km/h pa bi rekel da še kakšen km počasneje. Nosi ga sem in tja, po celem cestišču. Komaj ga prehitim, ker je res s težavo držal smer in obstoj na cesti. Pol pa pomislim. hudiča imel je toliko denarja za en kup priznanega pleha, na koncu pa nima za zimske gume. Vse da se pokažeš. drugi primer par kilometrov pred tem, pa terenec 4×4. Ja na vse štiri pogon. Po takem terenu res nebi smel imeti problemov. Potovalna hitrost enaka kot pred tistim, ki sem ga malo prej omenjal. Verjetno pa sodbni vozniki, brez iskušen v snežnih razmerah.

Ah ja, ne bom več nakladal o cestnih cvetkah. Raje predstavim nekaj panoram.

Samo zasnežene strehe se vidijo.

Zasnežena drevesa v Rašici

Nad vasjo.

Tam daleč je gasilski dom.

Stojim na mizi naše skakalnice.

Nikonov dan fotografije

Lepo da se v Sloveniji zgodijo tudi taki dnevi, kot je bil ta, Nikonov dan. Pravzaprav je to nekakšno zaključno dejanje leta, ki ga organizira Nikon že peto leto zapovrstjo.

Na predstavitvi je bilo možno testirat veliko Nikonovih objektivov, bliskavic in seveda digitalnih aparatov. Še najbolj pa je bil večer namenjen dvema aparatoma.

1. Nikon 1 J1
2. Nikon 1V1

Prvi je namenjen amaterskim navdušencem fotografiranja, drugi pa bolj naprednim fotografom. Kaj vse nudita, tu ne bom pisal. Večer je bil res fantastičen, ogromno foto navdušencev, mogoče je bil prostor malo premajhen za vse, pa vendarle odlično organizirano.

Pogrešam pa taka druženja tudi drugih velikih foto znamk. Kot so Canon, Olympus …

Mogoče bi bil čas, da tudi v tej smeri predstavijo svoje novosti in se vsaj malo zgledujejo po Nikonu.