Nekako pozabljen

Sprehod po Bohinjskem gozdu. Bilo je lansko leto. Sedaj že lahko tako rečem, saj smo pred dvema dnevoma zakorakali v novo leto.

Bolj ko gledam tole fotografijo, bolj mi misli odhajajo nekam drugam, v nek drug prostor.  V resnično življenje. Dokler nekomu nekaj daješ in si za njega koristen, je vedno okoli tebe, ko pa ga potrebuješ ga ni od nikoder, ali pa celo pozabi, da obstaja.

In kdo bo sedaj pomagal temu podrtemu drevesu? Verjetno nihče. Strohnel bo na istem mestu, kot je živel celo življenje.

dsc_0894-copy

Advertisements

Streat race – Slovenj Gradec / drugič

Kot sem obljubil, sem sestavil še drugi del. Tokrat je bolj povdarek na lepoto.
Uživajte!

Nekateri so se tudi zabavali.

Znana je zmagovalka, naj hostesa.

Tudi pleh je potrbno spolirat.

Zapeljivo

Sladek nasmeh, vse za dobro fotografijo.

Izivalno odpeta.

I love Playboy.

V dvoje.

V troje.

Lokalne lepotice.

Tudi zadnji deli niso bili slabi.

Trema pred nastopom.

Rezervni deli

Potekalo je že tretje srečanje starodobnih vozil, ki je vsako prvo nedeljo v mesecu. No nekaj sem že pisal o tej zadevi, se pravi da je to samo nadaljevanje. Če je bilo že na prvem srečanju zelo malo obiskovalcev, jih tokrat pravzaprav ni bilo skoraj nič, razen nekaj bližnjih sosedov in nekaj firbcev (med njimi tudi sam). Vse skupaj bolj zgleda na kakšen bolšji sejem starih rezervnih delov, kot pa prikaz, kako so se včasih naši dedje in očetje preganjali po vaseh. No če kdo kaj rabi, ni popolnoma nič zamudil, ker je naslednje srečanje je že prvo nedeljo v Juliju. Se mi pa zdi, da sam Moto društvo Mak naredi zelo malo na reklami in se zadeva ne razvija tako kot so si zaželeli.

Kakorkoli že, več sreče jim želim prihodnjič in upam, da se bo vsaj kakšen lastnik starodobnika našel in gapopeljal kakšen krog po vasi.

Bati, ojnica, zavorne ploščice in vplinjač. Še malo pa bo popoln motor.

Janez, se spomniš kako sva z takim motorjem preganjala Miciko in Francko?
Kje so tisti časi Franc?

Blok motorja, pa še originalne svečke.

Menjalnik motorja, spominja me na Tomos APN 4.

Sobotna noč

Z Matejo sva se odpravila v kino po dolgem času, za Žiga pa je poskrbela babica. Odpravila sva se v Kolosej gledat Pirate iz Karibov. Res da imam film že na PC, sva ga šla raje gledat v kino. Sam film je dolg slabe 3 ure, samo ker je film zelo zanimiv, je čas zelo hitro minil.

Po končanem filmu sva se odpravila še malo fotografirat po BTC-ju. Polno luči, kamorkoli se obrneš. Še dobro da je prenehalo deževat. Odpeljala sva se na streho Šparove garaže. Tako pozno se kar veliko dogaja v garažni hiši. Sama garažna hiša je zelo zanimiva za fotografirat, tako da bom to zadevo v prihodnje ponovil in si vzel še kakšno uro več časa.

Pogled proti Šmartinski cesti.

Parkirišče pred Kolosejem.

Pot navzdol.

Avto tuning show Ajdovščina – drugič

Tokrat bodo predstavljena samo dekleta, ki so bila na showu v Ajdovščini. Res da jih ni bilo veliko, no, nekaj jih je pa vseeno bilo.

Ples pred avtom.

Kdo me bo slikal?

Jagoda ali Jasmina.

Avto tuning show Ajdovščina

Danes sem obiskal avto tuning show v Ajdovščini. Sem bil kar malo razočaran. Vse se je odvijalo na slabih 1000 m2. Bilo je približno 100 avtomobilov, pa mislim da sem jih kar malo preveč napisal. Največ je bilo tekmovalcev iz akustike, zelo malo pa samih tuning predelav avtomobilov. Največja gneča se je zbrala pod odrom, kjer je predstavljala svoj ples Jasmina

( Jagoda ) iz Big brodherja. No takrat pa sem zavil v najbližji bife in si naročil hladno pijačo, ker pred Jasmininim nastopom nisi mogel priti niti do šanka. Ko je nastopala ni več nikogar zanimal avto show, temveč samo striptiz na glavnem odru. Za naslednje leto se bo moral organizator malo bolje potruditi. Vsaj pridobiti večji prostor in malo večjo reklamo naredit, da bo vsaj malo več tekmovalcev v tuningu in akustiki.

Poln prtljažnik.

Meni najljubči avto Micka EVO.

Mi je iz glave ušlo, katera znamka je tole.

Muzike ni nikoli dovolj.

Space shuttle, ali morda kaj trtjega.

Renault Twingo, kdo bi si mislil.

Po dežju

Da po dežju vedno posije sonce, se je izkazalo pravilno tudi tokrat. Po kosilu sva se z Žigom odpravila na krajši sprehod po naši okolici. Prvo kar je Žiga našel je bila luža, ja ogromna luža in čmok, direktno skozi njo. Še sreča da ni bil moker, tako kot običajno zna biti po čofotanju po lužah. Ko se odpraviva naprej in ata veselo slika male čebelice pri nabiranju medu, je Žiga že našel blato ob cesti. Fino najprej so čevlji mokri, sedaj pa še blatni.

Ko sva rešila še ta problem in je Žiga obljubil da ne bo več nagajal, sva se odpravila naprej do bližnjega igrišča. Ker so bila igrala mokra, sva odšla počasi naprej. Ob cesti srečava še polžka in ga prosiva da nama pokaže rožičke. Kar nekaj časa sva čakala, da se je polžek odločil nama ugoditi. Po kratki igri s polžem smo odšli vsak svojo pot, polž v gosto visoko travo midva pa domov.

Ata fotka čebelice…

… ko Žiga z veseljem skače po blatu.

Polžek pokaži rožičke.