Oblačne Njivice

Na dopustu ni šlo brez oblakov nad obalo in sončnih zahodov.

 

 

 

 

 

 

 

 

Smučišče Krvavec

Pogled na smučišče Krvavec iz gorenjske strani, tu pa iz mojih krajev.

Grad Strmol

Lepo nedeljsko vreme nas pelje na gorenjsko. Skozi Vodice, do Brnika in Cerkelj na gorenjskem se pripelješ direktno do gradu Strmol.

Grad je odprt za javnost in ima organizirane oglede ob določenih urah. Mi smo prišli ravno ob času nedela 🙂 Smo si pa ogledali okolico gradu, kar pa tudi ni slabo.

Monopoly – družabna igra

Velikonočni prazniki so skoraj že za nami. Jutri je nov dan, danes pa še vedno 1.April, ki je bil zelo pester. Nič mi ni bilo do norčevanja, saj sem moral že zgodaj zjutraj odpeljati Nežo v ZD Ljubljana (Metelkova). Dobila je neko alergijo, po vsej verjetnosti je krivec smoki. Bomo videli kaj nam bo povedal specialistični pregled. Še sreča, da smo bili zgodni, ob odhodu je bila čakalnica že nabito polna. Sedaj pa še v lekarno poleg urgence po Claritine sirup.

Doma pa že druga težava. Žiga je dobil visoko vročino. Pa smo spet tam. Če bi jo dobil uro in pol prej, bi ga peljali s seboj, tako mu je pa pomagala že ena tabletka Lekadola. Vročina je hitro padla na normalno raven.

Po kosilu je bil plan, da bi šli malo ven na svež zrak, samo zaradi Žige nismo šli, pa še snežilo je in deževalo. Ne vem kdaj se bo tole umirilo, vendar že zelo  pogrešam tisto vročo rumeno kuglo tam gori na nebu, ki ji pravimo Sonce.

Pač nam ne preostane drugega, kot da se družimo doma za mizo. Iz omare smo potegnili družabno igro Monopoly. nisem je igral že celo večnost. Nazadnje še tistega na Tolarje. Igra je bila zelo zanimiva za Žigo, saj jo je igral prvič. Na koncu je bil velik zmagovalec, jaz pa poraženec.

Gremo na sprehod

Končno nekaj lepega vremena. Naj traja čim dlje. Škoda, da je že za naslednji teden ponovno napovedan sneg. A ga res še potrebujemo? Jaz ne! Ga imam dovolj.

Po kosilu smo se  Žiga, Neža in jaz odpravili malo na sprehod po domačem kraju. Tale sonček kar privabi veselje. Prav zabavno je bilo. Žiga in Neža sta drvela po cesti s skirojem, jaz pa za njima prav počasi s fotoaparatom v roki.

Nekaj oblakov nad vasjo.

Cerkvica v Šinkovem turnu

Krvavec

Pokazalo se je sonce in že smo zunaj. Pomlad je tik pred vrati, sneg kopni, ptički že žvrgolijo. Ja kmalu bo vse cvetelo. Zimka oblačila bomo pospravili nazaj v omaro, prav tako obutev in jo zamenjali za bolj komot oblačila. Komaj že čakam kratke rokave in temperature tam okoli 20°C.

Ko pa pogledam od doma proti nam najbljižjem smučišču Krvavec, pa vidim da smučarji prav uživajo v sončnem vremenu. Letos mi še ni ratalo stopiti na smuči. Res pa da raje kot na Krvavec zahajam na Vogel. Manj gneče in naraven sneg.

Grem v Vodice

Nekako ni bilo načrtovano, da se odpravim v Vodice. Vendar sem moral peljati Matejo k zdravniku. Diagnoza angina.

Med čakanjem, da opravi pregled in dobi tiste ogromne antibiotike, sem se odpravil malo po okolici. Ti pregledi pri našem zdravniku ne trajajo prav dolgo. V dobre pol ure lahko pregleda tudi 6 pacientov. Tako je bilo v našem primeru. To je hitrost našega zdravstva 🙂 , ko bi bilo tako tudi drugod v zdravstvu.

Torej mi ni ostalo veliko časa, tako na hitro naredil nekaj posnetkov po okolici, za konec pa še Vodiško cerkev.

Ploče

Po dolgem času sva z Matejo prišla na idejo, da bi dopustovali na Hrvaškem. Pa ne zopet v Istri ali kakšnem bližnjem otoku. Malo sva iskala in našla prekrasen Avto kamp na polotoku Pelješac, blizu kraja Orebič. Ko sem malo kaloliral koliko kilometrov je do cilja, vedno mi je zemljevid (Google maps) prikazal okoli 600km. Kar nekaj vožnje, je pa veliko po avtocesti, tako da ne bi smelo biti nikakršnih problemov.

Dan odhoda. Bil sem že malo živčen pred samim odhodom. Startamo v večernih urah, da bi ja ujeli prvi trajekt ali vsaj drugega, pa še vreme ni bilo na moji strani. Deževalo je kot še nikoli ta teden. Upam lahko samo, da se bo vreme proti jugu kaj spremenilo in mi olajšalo vožnjo.

Naša pot, do cilja.

Že po Slovenski avtocesti proti Ivančni gorici smo se vozili z hitrostjo 60 km/h, samo zaradi dežja. Mogoče bo šlo po regionalni cesti kaj bolje.

Na začetku je bila cesta prazna, dež je še vedno padal, ko smo nekje pri Žuženbergu naleteli na šlepar, ki je zasedel celo cesto, tako da ga ni bilo mogoče prehiteti kar nekaj kilometrov. Ko pa smo tudi to oviro premagali, do Slovensko Hrvaške meje ni bilo težav, raze to da je neprenehoma deževalo.

Na Hrvaško avtocesto smo vstopili v mestu Bosiljevo. Pri Mali kapeli smo imeli prvi počitek, kjer se je tudi dež že umiril. Po počitku pa nazaj na cesto. Nismo naredili veliko kilometrov, ko je ponovno začelo deževati. Nikakor ne morem ubežati dežu. Šele pri Šibeniku je prenehalo deževati.

Cesta je bila praktično prazna, samo sem ter tja smo prehiteli kakšen avtodom ali avto z prikolico. Pri Splitu, so izginili še tisti avtomobili, ki smo se nekaj kilometrov vozili skupaj. Do Ravč pa je bila cesta popolnoma prazna. Je pa ponovno začelo deževati, tako da sem se na nekaterih delih avtoceste vozili zelo po polžje, ker praktično ni bilo nobene vidljivosti.

Jutro v Pločah je bilo čisto Slovensko. Nekaj Ljubljančanov, Mariborčanov in Kranjčanov, še nekaj Nemcev in Polakov.

Ob četrti uri smo prispeli do konca avtoceste  (Ravče). Tu pa kolona! Celo uro smo čakali, da smo lahko plačali cestnino in nadeljevali pot proti Pločam.

Čakanje na trajekt.

Po dobri uri vožnje, smo prispeli na prvi cilj, Ploče. Tu počakamo na trajekt, ki nas prepelje na polotok Pelješac v mesto Trpanj.

60 sekund

Danes ko sem peljal Žiga v vrtec, me je gnala neka sila, da moram s seboj vzeti še fotoaparat. Mislil sem si, da ga bom ponovno peljal samo na sprehod, tako kot že dostikrat.

Ko pa sem se že odpravljal proti domu, se mi je prikazal prekrasen sončni vzhod. Nisem ne vem kolikokrat ujel lep sončni vzhod, samo ta je bil enkraten. Takoj ga je potrebno ovekovečit. Na žalost je trajal samo dobro minuto in to sem izkoristil. Ni bilo časa kaj eksperimentirat, sem na hitro naredil par posnetkov.

Tako, tega nisem popravljal popolnoma nič v PS, samo žig sem vrgel nanj in malo odrezal spodnji del.

ISO 400 F/8 1/40 19mm

Družabne igre

Že od nekdaj so mi bile všeč družabne igre z kockami. Spomnim, se prvega Monopolija, ko smo ga igrali doma, Vse tiste kraje Avala, Kalamegdan, Plitvička jezera, Bled, Bohinj …. Pa takrat še nismo poznali drugega denarja kot dinar. Velikokrat se je družina usedla za mizo in odigrali kakšno partijo.

Ko sva z bratom prerasla monopoli, je bilo potrebno kupitnovo igro. Kupila sva taktično igro vojskovanja Riziko. To je igra osvajanja sveta. Tudi ta igra ni bila večna, kmalu jo je nadomestila miselna igra Kviz. To je bolj zanimiva igra. Igra za razvijanje sivih celic. Samo, če jo predolgo igraš, spoznaš že vse odgovore. Tako da smo morali kupit dodatna vprašanja. Kmalu smo zamenjali star Monopoli za novega, tokrat z staro Slovensko nacionalno valuto Tolarji. Tudi figurice niso bile več lesene, temveč kovinske. Figurice predstavljajo čevelj, klobuk, avto… Kot rečeno, Monopoli je Monopoli, pa smo se ga ponovno naveličali.

Pa da ne pozabim, vmes je bil še Človek ne jezi se, ki bi jo lahko postavil kar na prvo mesto, med največkrat igrano igro. Bolj ko se je kdo jezil, bolj je bilo zanimivo.

A ja, pozabil sem še eno igro, ki sem jo kupil, Cluedo. Nikdar igrana igra, ker nikoli nisem našel soigralcev, ki bi jo znali igrat Tako, da še vedno čaka v omari, da se je usmilim in odigram vsaj eno partijo.

Že nekaj časa pa sem poslušal, da veliko ljudi igra igro Naseljenci otoka Catan. Dostikrat sem jo videl na policah raznih trgovin, vendar me nikoli ni preveč pritegnilo, da jo kupim. Pred časom, pa je bil na Gospodarskem razstavišču družabni vikend, kjer so se igrale stare in novejše namizne igra. No ena najbolj igrana igra je prav ta.

Poslušam po radiu, da se igrajo turnirji omenjene igre in da imajo tudi svetovni turnir. Takoj po tem družabnem vikendu, naenkrat ni bilo več nikjer možno kupit te igre. Vsepovsod je bila razprodana. Zadnjič pa sem imel srečo in sem jo ponovno zagledal na polici trgovine. Tako, sedaj imamo doma novo igro, ki se je še učimo. Za enkrat smo jo odigrali samo enkrat, ker pa se približuje čas slabega vremena, pa vem, da bo odigrana večkrat.

Vse te igre imajo neko dobro lastnost. Druženje 😀 .