Predjama in predjamski grad

Neko nedeljo smo obiskali kraj Predjama in si ogledali okolico Predjamskega gradu. Vse krasno, vse lepo, samo kot turistični kraj pa totalno v zaostanku.
Prvo smo si zaželeli kosilo v Gostilni Požar. Velika napaka, ki je ne bom nikoli več ponovil. V to gostilno ne stopim nikoli, pa četudi umiram od žeje. Resno mislim. Poleg nas, je bila v gostilni tudi skupina Kitajcev in nekaj Italijanskih motoristov. Ko je Italijan naročil kavo pri točilnem pultu, jo je samo pogledal kaj je to dobil, plačal in se obrnil ne da bi jo popil in odšel iz lokala. Tudi meni se je zdelo, da kava, ki teče tako hitro skozi avtomat ne more biti kaj prida.

Druga stvar ki me je zmotila, je bilo sprehajanje vaških psov po gostilni in terasi gostilne, kar med gosti. Še to sem čakal da bo kdo od domačih začel z kakšno metlo letat za psi in jih poditi iz lokala. Poleg tega, da sta se verjetno lastnik in kelnarica pogovarjala v tako visokem tonu, da tudi radia nisem slišal, nisem pa prepričan da je sploh deloval, kaj šele žene, ki je sedela nasproti mene. No, tudi to sem še preživel, samo zadnje dejanje, ki pa me je, da tole napišem je pa še sledilo. Račun, ki sem ga zahteval je bil OK, po ceniku, plačilo s kartico pa ni bilo možno. Obrazložitev, pos terminal trenutno ne deluje. Ja pa smo pri tistem, kako gostinci kradejo državo. Hočemo samo gotovino in nič drugega. Tako lahko brišemo račune in meni nič, državi nič, gostincu vse. Ja pa da bi kje na pultu, ali vhodu ali kjerkoli bil kakšen napis, da ni možno plačevanje z bančnimi karticami. Ni bilo. Lastnik mi je samo razložil, najbližji bankomat je v postojni, čisto tako, hladnokrvno. WTF, pa to ti je 10km v eno smer, pos ti ne dela, ba še bankomata nimaš. Da ti j…m neki. Po pregovarjanju sem ves besen sedel v avto in odpeljal do Postojne. Drugega mi ne preostane. Vrnem se v gostilno, plačam z gotovino, v tem času ko me ni bilo, bi tudi mojster z novim posom prišel iz Postojne in uredil zadevo da bi delovalo plačevanje s plačilnimi karticami.
Me pa zanima kako taka občina kot je Postojna, ki ima toliko turističnih krajev nima na eni najbolj prepoznavni točki Slovenije, enega bankomata ali več gostincev vsaj v samem kraju Predjama. Verjetno je čas, da nekateri res totalno propadejo, da bodo začeli razmišljat kje jim je šlo narobe. Predjamo bom še obiskal, bom pa tudi vsem, ki tole berete svetoval, ne hodite v Gostilno Požar , da ne boste tudi vi tako nori izpadli kot sem jaz. Ne morem si pa predstavljati, kako je s turisti, ki jih takole nategnejo. Ja verjetno imajo lepo izkušnjo z obiskom naše male podalpske deželice, ki se imenuje Slovenija. Pa še nekaj, Kot star Slovenski pregovor pravi ˝Dober glas seže v deveto vas, slab pa še veliko dlje˝. Na žalost!

 

Jezero Črnava – Preddvor

Kakšen teden nazaj, ko smo obiskali grad Strmol, nas je pot peljala naprej proti gorenjski. Do Preddvora, kjer je prekrasno jezero Črnava. Res lep in umirjen kraj za nedeljsko uživanje v naravi. Ni bilo pretirane gneče. počasen sprehod okoli jezera po urejeni poti. Razen na enemu kraju je bilo podrto drevo čez pot, posledice žleda, vendar ni bilo težko prestopiti debla in nadaljevati.

Pot  nas je pripeljala do znanega hotela Bor. Hotel Bor ima teraso čisto ob jezeru in ima krasen razgled na jezero kot na vso okolico okoli jezera in na naše prekrasne gore. Zaslužen počitek na kavi za naju z Matejo, za Žigo in Nežo pa sok oziroma sladoled. Postrežba res hitra, nimam besed. vendar bi mogoče bil bolj zadovoljen, da bi na kavo čakal malo dlje časa. Ker kava je bila pa res zanič. Kdorkoli je delal kavo, jo res ne zna narediti na avtomatu (to bo tema za drugič), ker je bila dobesedno samo topla voda z nekim okusom po kavi in malo mleka.

To nam ni uničilo razpoloženja, še nekaj minut smo se zadrževali v okolici jezera, nato pa počasi proti domu. Še en krasen družinski dan je bil za nami.

Smučišče Krvavec

Pogled na smučišče Krvavec iz gorenjske strani, tu pa iz mojih krajev.

Postojnska jama

Nekaj utrinkov iz slovenskega turističnega bisera. Postojnska jama. Pričakoval sem mnogo več turistov. Vendar je bilo pravo zatišje. Verjetno še ni prava sezona za obisk kraških jam. Meni se zdi, da je to popolnoma pravi čas, saj je zunanja in notranja temperatura popolnoma enaka. Notranja med 8 in 10, zunanja je bila cca 13°C. Huje mora biti sredi poletne sezone, ko je zunaj tam okoli 30, pravi šok za telo.

Pa še fotografije:

 

Vhod v jamo, za obiskovalce je vhod desno, kjer tudi vstopimo na jamski vlak, ki nas popelje dobre 2km do najlepših dvoran.

 

V jami je strogo prepovedano fotografirati. Zato samo ena fotografija iz jame, pa še ta s telefonom.

 

Pust polnih ust

Pustni torek. Po tradiciji se na ta dan pokopava pusta.Upam, da so vse te pustne šeme odgnale za to leto zimo iz naših krajev in da se kmalu prične tisto pravo toplo spomladansko vreme. Seveda brez dežja. Pa še po eni strani sem vesel, da se pust poslavlja, ker sem se že preobjedel pustnih krofov. Videl pa sem jih tudi preko 6000, tako da jih tudi ponoči voham med spanjem.

Naši pustni šemi 🙂

Tromostovje

Tromostovje v Ljubljani. Tokrat fotografirano enega lepega poletnega večera iz Mesarskega mostu.

 

Fotografija je potegnjena ponovno iz formalina (arhiva) in predelana v Tilt Shift.

Pogled v mini svet

Občasno se je potrebno s kakšno fotografijo tudi malo poigrati. Za predelavo fotografije v Tilt Shift sem uporabljal priljubljena programa Lightroom in Photoshop. Veliko bolj enostavno, kot pa nakup dragega objektiva.

Mini svet, Mozirski gaj.

Samsung Galaxy S2 je dobra stvar

Kljub temu, da se je pripravljalo na slabo vreme, smo se odločili za ena kratek sprehod. Svojega Nikona sem pustil doma, imam s seboj vedno zvestega Galaxy S2. Če je potrebno narediti kakšen zanimiv posnetek saj je takoj pri roki. Res da ga že malo leta dajejo, saj je star že skoraj dve leti, se še ne odločam za zamenjavo. Saj nisem eden tistih, ki mora biti stalno in, in imeti nov model. Menjava pride v poštev ko popolnoma odpove.

Zaloški silos in železniška postaja Zalog.

Še potrobim in že odhitim proti Ljubljani. Pa srečno pot.

Močvirski tulipan

Že leta si govorim, da se moram odpravit na Ljubljansko barje, kjer je teh močvirskih tulipanov ogromno. Vendar nikakor ne uspem. Ali imam čas, pa še ne cvetijo, ali pa imam čas ko že odcvetijo. Jih je pa težko najti v naravi, saj so zelo redki in če se ne motim tudi zaščiteni. Se pravi prepovedano nabiranje in podobno.

Močvirski tulipan ali močvirska logarivca ( Fritillaria meleagris )

Ta tulipan ni fotografiran v Mozirskem gaju, ki smo ga obiskali dober teden nazaj. Ta je fotografiran na prav posebnem mestu, kjer ga ni bilo videti že par let. Letos pa se je ponovno razcvetel.

Vodni mlin – Mozirski gaj

Že v prejšni objavi sem pisal o vodnem mlinu, ki stoji v Mozirskem gaju. Veliko mlinov v Sloveniji je takih, ki se dobesedno podirajo in izginjajo. Sem pa vesel, da jih je vsaj nekaj, ki jih še obratuje. Tako sem lahko Žigi in Neži razložil, od kot prihaja moka v naš dom. Kajti mi moko kupujemo pri mlinarju in ne v trgovini. Tudi kruh že vrsto let pečeme kar doma.

Tokrat pa sem ga malo predelal. Ta HDR tehnika mi postaja vedno bolj všeč.