Potepanje po Bohinju. Prvi dan poskusil priti do izvira Bohinjske Bistrice. Problem je nastal že ko se izgubiš v gozdu in to brez zemljevida.
Drugi dan pa Bohinjsko jezero, Ribčev laz in Ukanc. Oba izleta sta bila zelo zanimiva. Ker fotografije še nimam pripravljene tokrat samo video.
Ogled še po nekaterih Slovenskih krajih si pa poglej na mojem Youtube kanalu.
8.Februar je državni kulturni praznik, imenuje se Prešernov dan. Da to je tisti prešeren, ki je napisal pesem Zdravljico in jo uporabljamo za Slovensko himno. Ne uporabljamo cele pesmi, vendar samo sedmo kitico. No pa ne bom o Prešernu, temveč o obisku Smledniškega gradu.
Lepo vreme in je kar vabilo, da gremo malo ven na svež zrak. Iz gradu je krasen razgled na bližnjo okolico.
Hraše iz vrha Smledniškega hriba.
Hraše in Hraški bajer.
In še cerkvica sv.Jakob , ki stoji sredi polja.
Pogled tudi na Zbiljsko jezero in Zbilje.
Da pa ne bodo samo fotografije, si vse skupaj lahko pogledaš tudi na mojem Youtube kanalu, kjer si vedno dobrodošel. Še bolj dobrodošlo pa je da se prijaviš na moj Youtube kanal, ne pozabi pritisniti tudi zvonček za obvestila, tako da si vedno obveščen o novostih na kanalu, ne pozabi pritisniti všeček in pa ne pozabi na komentar pod video.
Obisk Rakovega škocjana je bil že kar nekaj časa v planu, vendar nikoli si nismo vzeli nekaj ur za obisk teh kraških znamenitosti.
Od doma smo odšli že zgodaj dopoldne, ker ravno tiste dni se je po naših avtocestah gnetlo največ turistov, ki so bili na poti proti morju.
Na Uncu smo zapustili AC, od tu naprej je bila prazna cesta vse do našega cilja.
Malo sem bil razočaran nad našimi obcestnimi znaki za Rakov Škocjan, ker so bile zelo slabo vidne, bolje rečeno za drevesom, tako da smo naš cilj zgrešili. Res bi lahko naše lokalne oblasti naredile več za prepoznavnost in lokacijo turističnih točk. Tu pa sem imel občutek kot, da se vsi požvižgajo na vse to.
Zato tudi v glavni sezoni samo dva ali trije avtomobili v krajinskem parku.
Naravni kamniti most.
Do spodnjega dela se nismo spuščali, kar pa mi je danes kar malo žal.
Nedeljski izlet na gorenjsko. Prvi postanek, ki smo ga naredili je bil pri izviru reke Save Dolinke, bolj znan kot Zelenci.
Ne glede na letni čas, vedno je lepo za videt izvir reke Save.
Se nam je pa prvič zgodilo, da nismo imeli kje parkirati, saj je bilo že dopoldan tam kar ogromno turistov,
Nordijski center Planica.
Planiške skakalnice
In naša velikanka. Rekord velikanke 248,5m.
Tudi v poletnem času se veliko dogaja v nordijskem centru. Najbolj atraktiven je ziplaine kar na velikanki.
Mašun, mali zaselek, kjer se vreme kar hitro spremeni. Vsaj mi smo imeli to srečo. V eni uri od sončnega neba brez oblačkov pa do dežja, vetra in strel. Res neverjetno. Še pravi čas smo prišli do avta.
Je pa tu gori, res lepo urejeno okoli gradu. se vidi da jim je nekaj do turizma. Žal smo srečali samo par domačih turistov ostalo so bili Italijani.Tudi na parkirišču so bili večinoma Italijanske registrske tablice. Ob vračanju proti Knežaku, smo srečali še nekaj avtomobilov, ki so šli v Mašun in tudi te so bili samo Italijani. Verjetno Slovenci premalo poznamo svoje lepote Slovenije. Žal!
Gradiško jezero, prijetna sprehajalna pot. Pot okoli umetnega jezera je dolga 4200 m. Kako do jezera? Po štajerski avtocesti, na izvoz Lukovica nato pa v prvem križišču levo. Cestne table so postavljene, tako da se nikakor ne moreš izgubiti. Tudi za parkiranje je poskrbljeno.
Vreme je bilo prijetno toplo. Jezero, zadaj pa cerkvica sv. Marjete.
Panorama jezera. Za sprehod prijetno, za fotografiranje pa malo prepozno. Sonce je bilo že kar visoko.
Še ena hišica, za kaj se uporablja ne vem, verjetno pa za uravnavanje zapornic v jezeru.
Družina labodov.
Grad Krumperk stoji blizu naselja Gorjuša pri Domžalah. Najhitrejša pot do gradu je iz štajerske avtoceste izvoz Domžale. Od izvoza še slaba dva kilometra po makadamski cesti in že vidiš grad. Do tega gradu bi res lahko naredili asfaltirano cesto. Na gradu smo srečali tudi nekaj turistov iz Rusije in Nemčije. Torej se tudi turisti zanimajo za naše gradove. Slaba stran gradu je, da ni odprt za javnost. Ne moreš pa tudi stopiti na grajsko dvorišče, ker je zaprto s provizorično ograjo, na kateri piše Privat. Škoda, da naša kulturna dediščina takole propada in se nič ne naredi na ponovnem odprtju za turiste.
Grajski vrt.
Grajski stolp.
Parkirišče. Turisti so si vzeli cca 10 minut za zunanji ogled, nato pa nadaljevali pot. Saj v grad ni vstopa.
Glavni vhod v grad iz dvorišča. Nad vhodom še vedno stoji grb preteklih lastnikov baronov Rauberjev.
Tudi za vodo je poskrbljeno. Na grajskem dvorišču poleg vhoda stoji vodnjak.
Grajska kapela.
Bi bilo pa zanimivo slikati grad še z notranje strani, grajsko dvorišče po možnosti pa tudi kakšno grajsko dvorano ali sobano.
Miren zaliv med Njivicami in Malinsko. Pravzaprav dobre tri km od glavne mestne plaže Njivice. Da prideš do tu je lepo urejena peš pot ob obali. Ta del obale je znan tudi kot nudistična plaža. Pravzaprav malo naprej od zaliva, ki smo ga obiskali. Zaliv pa popolnoma miren, skoraj nikjer nikogar, samo nekaj čolnov privezanih za pomol ali kakšno bojo.
Gregor Krašnja Photography 