Štanjel

Ponovno ena sončna nedelje, ki smo jo izbrali za izlet po naši lepi Sloveniji. Tokrat nas je pot vodila na Kras in dolino Soče. Prva postojanka je bila bencinska črpalka Vipava, kjer so se nam pridružili še brat z družino. V Vipavi smo zapustili AC in nadaljevali pot po regionalni cesti do Štanjela.

Lepo vreme je kar nekaj ljudi pripeljalo v Štanjel.

Zelo dolgo časa sem imel željo obiskati to lepo kraško vasico ki stoji na vrhu hriba.

Ozke kraške ulice.

Grajsko obzidje in kamnite hiške.

Znameniti Ferrarijev vrt.

Če pa malo pogooglam pa zaslediš Štanjel tudi v eni najbolj popularnih iger Call of Duty (COD). Je pa res, da so hoteli Nemci proti koncu druge vojne Štanjel porušiti in naj bi jim to preprečil arhitekt Max Fabjani.

Še se bom vrnil v Štanjel, vendar izven turistične sezone.

Rakov Škocjan

Obisk Rakovega škocjana je bil že kar nekaj časa v planu, vendar nikoli si nismo vzeli nekaj ur za obisk teh kraških znamenitosti.

Od doma smo odšli že zgodaj dopoldne, ker ravno tiste dni se je po naših avtocestah gnetlo največ turistov, ki so bili na poti proti morju.

Na Uncu smo zapustili AC, od tu naprej je bila prazna cesta vse do našega cilja.

Malo sem bil razočaran nad našimi obcestnimi znaki za Rakov Škocjan, ker so bile zelo slabo vidne, bolje rečeno za drevesom, tako da smo naš cilj zgrešili. Res bi lahko naše lokalne oblasti naredile več za prepoznavnost in lokacijo turističnih točk. Tu pa sem imel občutek kot, da se vsi požvižgajo na vse to.

Zato tudi v glavni sezoni samo dva ali trije avtomobili v krajinskem parku.

Naravni kamniti most.

Do spodnjega dela se nismo spuščali, kar pa mi je danes kar malo žal.

 

Zelenci, Kranjska gora

Nedeljski izlet na gorenjsko. Prvi postanek, ki smo ga naredili je bil pri izviru reke Save Dolinke, bolj znan kot Zelenci.

Ne glede na letni čas, vedno je lepo za videt izvir reke Save.

Se nam je pa prvič zgodilo, da nismo imeli kje parkirati, saj je bilo že dopoldan tam kar ogromno turistov,

Ena starejša objava pa tukaj!

Mašun

Mašun, mali zaselek, kjer se vreme kar hitro spremeni. Vsaj mi smo imeli to srečo. V eni uri od sončnega neba brez oblačkov pa do dežja, vetra in strel. Res neverjetno. Še pravi čas smo prišli do avta.

Je pa tu gori, res lepo urejeno okoli gradu. se vidi da jim je nekaj do turizma. Žal smo srečali samo par domačih turistov ostalo so bili Italijani.Tudi na parkirišču so bili večinoma Italijanske registrske tablice. Ob vračanju proti Knežaku, smo srečali še nekaj avtomobilov, ki so šli v Mašun in tudi te so bili samo Italijani. Verjetno Slovenci premalo poznamo svoje lepote Slovenije. Žal!

Gradiško jezero

Gradiško jezero, prijetna sprehajalna pot. Pot okoli umetnega jezera je dolga 4200 m. Kako do jezera? Po štajerski avtocesti, na izvoz Lukovica nato pa v prvem križišču levo. Cestne table so postavljene, tako da se nikakor ne moreš izgubiti. Tudi za parkiranje je poskrbljeno.

Vreme je bilo prijetno toplo. Jezero, zadaj pa cerkvica sv. Marjete.

Panorama jezera. Za sprehod prijetno, za fotografiranje pa malo prepozno. Sonce je bilo že kar visoko.

Še ena hišica, za kaj se uporablja ne vem, verjetno pa za uravnavanje zapornic v jezeru.

Družina labodov.

 

 

Gremo na Rašico

Lepo nedeljsko popoldne je potrebno izkoristiti. Gremo na Rašico. Nahrbtnik poln sokov in malice sem seveda nosil jaz, kot vedno. Tako se mi ni dalo še fotoaparat s seboj nositi, ker je to še en balast več. Zato je kar doma ostal, v žepu pa je bil seveda Galaxy S5, ki prav tako naredi dobre fotografije.

Krmilnica ob poti.

Pot ni zahtevna, se pa stalno počasi vzpenja po lepi gozdni cesti. Nekaterim, ki se ne da na Rašico peš, se peljejo z avtom ali z motorjem, drugi bolj zagreti, teh je kar nekaj, s kolesi, mi pa seveda peš.

Po uri in pol, smo že na vrhu pri Rašiški koči.

Že dolgo nisem videl toliko obiskovalcev tu gor. Danes je bilo zelo živahno. Še par 100 metrov in smo pri razglednem stolpu.

Razgledni stolp na Rašici.

Poleg stolpa pa stoji še geodetska točka in spominski kamen narodnemu heroju Stanetu Koscu.

Še nekaj panoram iz razglednega stolpa.

Po kratkem počitku pa nazaj v dolino proti domu.

 

Grad Krumperk

Grad Krumperk stoji blizu naselja Gorjuša pri Domžalah. Najhitrejša pot do gradu je iz štajerske avtoceste izvoz Domžale. Od izvoza še slaba dva kilometra po makadamski cesti in že vidiš grad. Do tega gradu bi res lahko naredili asfaltirano cesto. Na gradu smo srečali tudi nekaj turistov iz Rusije in Nemčije. Torej se tudi turisti zanimajo za naše gradove. Slaba stran gradu je, da ni odprt za javnost. Ne moreš pa tudi stopiti na grajsko dvorišče, ker je zaprto s provizorično ograjo, na kateri piše Privat. Škoda, da naša kulturna dediščina takole propada in se nič ne naredi na ponovnem odprtju za turiste.

Grajski vrt.

Grajski stolp.

Parkirišče. Turisti so si vzeli cca 10 minut za zunanji ogled, nato pa nadaljevali pot. Saj v grad ni vstopa.

Glavni vhod v grad iz dvorišča. Nad vhodom še vedno stoji grb preteklih lastnikov baronov Rauberjev.

Tudi za vodo je poskrbljeno. Na grajskem dvorišču poleg vhoda stoji vodnjak.

Grajska kapela.

Bi bilo pa zanimivo slikati grad še z notranje strani, grajsko dvorišče po možnosti pa tudi kakšno grajsko dvorano ali sobano.

Večer na obali

Tik pred sončnim zahodom postavim stativ na obalo. Nastavim aparat, zaslonko in seveda brez ND filtra ne gre. Čas pa prilagodim kar preko daljinskega prožilca, se pravi nekako po občutku.

In nastane nekaj takega:

 

Še malo ob obali in okolici

Letos se je pa na dopustu kar  nabralo nekaj zanimivih fotografij. Nekatere fotografije so bile narejenih z fotoaparatom, nekatere pa kar z mobilnim telefonom. Njivice so kar zanimive. Nam je bilo všeč. Po vsej verjetnosti se bomo v naslednjem letu vrnili. Zakaj? Do otoka Krka je dobrih 160 km, govorim v svojem imenu, pa še avtocesta je praktično sedaj do Krškega mostu. Razen v Sloveniji ne moremo narediti ene konkretne hitre ceste od Postojne do mejnega prehoda Jelšane. Lahko pa jo pričakujemo v naslednjih trideset let.

Torej še zadnji set fotografij, potem pa preidem na jesenske in konec poletja za letos.

Igrala na vodi. Dobro služijo s temi igrali, kadarkoli sem šel mimo, je bilo tu kar nekaj otrok.

Za starejše je tudi poskrbljeno

Še en pogled po obali

Pogled na Njivice iz tega zaliva.

Pa še letalo nad hišami, saj letališče ni daleč.

Apartmaji, ki zrastejo v eni sezoni. Kjer je interes in denar, se vse da.

Še ne pogled proti kampu Njivice. Tu smo srečali kar nekaj Slovencev.

Pa še pogled na Njivice iz Kampa.

Tam pri vrhu smo imeli apartma in krasen razgled na zaliv.

Hotel Jadran.

Apartmaji

Miren zaliv

Miren zaliv med Njivicami in Malinsko. Pravzaprav dobre tri km od glavne mestne plaže Njivice. Da prideš do tu je lepo urejena peš pot ob obali. Ta del obale je znan tudi kot nudistična plaža. Pravzaprav malo naprej od zaliva, ki smo ga obiskali. Zaliv pa popolnoma miren, skoraj nikjer nikogar, samo nekaj čolnov privezanih za pomol ali kakšno bojo.