V času korona virusa so tudi slovenske ceste bolj prazne in to samo zaradi omejitve gibanja med občinami in karantene. Redko kateri imamo dokumentacijo o prostem gibanju med občinami zaradi službe kjer delamo.
Kot rečeno se vsak dan vozim od doma na gorenjsko po avtocesti, ki pa je v tem času res malo vozil, včasih pa sploh nikogar. Najbolj je, da si pogledaš kar spodnji video.
Mlinčki v Suhadolah, lepa turistična točka za nedeljsko druženje. Priporočljiv obisk za vse ljubitelje narave.
Lepo nedeljsko popoldne je potrebno izkoristiti. Gremo na Rašico. Nahrbtnik poln sokov in malice sem seveda nosil jaz, kot vedno. Tako se mi ni dalo še fotoaparat s seboj nositi, ker je to še en balast več. Zato je kar doma ostal, v žepu pa je bil seveda Galaxy S5, ki prav tako naredi dobre fotografije.
Krmilnica ob poti.
Pot ni zahtevna, se pa stalno počasi vzpenja po lepi gozdni cesti. Nekaterim, ki se ne da na Rašico peš, se peljejo z avtom ali z motorjem, drugi bolj zagreti, teh je kar nekaj, s kolesi, mi pa seveda peš.
Po uri in pol, smo že na vrhu pri Rašiški koči.
Že dolgo nisem videl toliko obiskovalcev tu gor. Danes je bilo zelo živahno. Še par 100 metrov in smo pri razglednem stolpu.
Razgledni stolp na Rašici.
Poleg stolpa pa stoji še geodetska točka in spominski kamen narodnemu heroju Stanetu Koscu.
Še nekaj panoram iz razglednega stolpa.
Po kratkem počitku pa nazaj v dolino proti domu.
Še zadnje rože iz našega vrta, preden vse ovene.
Letos je bilo pa malo čebelic, saj jim dež ni dovoljeval letenja na cvetove. Tudi nobenega cvetnega pajka nisem našel, kljub temu da jih je ogromno vsako leto.
Pustni torek. Po tradiciji se na ta dan pokopava pusta.Upam, da so vse te pustne šeme odgnale za to leto zimo iz naših krajev in da se kmalu prične tisto pravo toplo spomladansko vreme. Seveda brez dežja. Pa še po eni strani sem vesel, da se pust poslavlja, ker sem se že preobjedel pustnih krofov. Videl pa sem jih tudi preko 6000, tako da jih tudi ponoči voham med spanjem.
Naši pustni šemi 🙂
Ko je lep sončen dan, ga je potrebno izkoristiti.
Pogled skozi okno.
Popoldanski sprehod v bližnji gozd.
Zadnje dni se kar nekaj potikam po naravi, še največ okoli domačega kraja. Všeč mi je, ko se narava prebuja iz dolgega zimskega spanja. Vse je postalo zeleno, živo. Čebele veselo obiskujejo domačo češnjo, hruško in pa jabolka. Tako je prav. Bomo imeli ponovno nekaj domačega sadja.
Tudi po gozdu se je prijetno sprehajat. Popolnoma drugačen vonj, kot nekje med betonskimi hišami. In iz tega sprehoda je nastalo tale fotografija.
Eno me pa moti v gozdovih. To, da je vse preveč klopov. Malo se otopli in že lezejo ven. Doma sem se preoblekel in našel enega, kako mi leze po roki navzgor. Ni dobil prvega letošnjega obroka.
Gregor Krašnja Photography 