Moraš imeti pa res smolo, da doživiš na dopustu slabo vreme. Mi smo imeli srečo, da je deževalo samo ponoči, čez dan pa je bilo lepo vreme. Eno noč pa je bilo res ekstremno. Celo noč se je bliskalo, da si imel občutek, kot da si v diskoteki.
Tudi za naslednje dni ni napovedanega lepega vremena. Pa kaj, saj smo že navajeni, da se sonce skriva tam nekje za debelo plastjo oblakov. Prava redkost je že, da kakšen sončen žarek prebije te oblake za kakšno minuto ali dve. Nekaj sonca je napovedanega za ponedeljek in četrtek, pa še to naj bi bilo vprašljivo, ker so poleg ponovno napovedani oblaki.
Za tiste, ki ste že pozabili kako zgleda lep sončen vzhod nad Ljubljanskim barjem. Toliko da se ne pozabi kaj je tista svetleča kugla na nebu 🙂
Raje imam zahajajoče sonce nekje za drevesom, kot pa za oblaki.
Pa še nakej za ljubitelje vremena. Po novem imate spodaj vsake objave trenutno vremensko karto in karto za nadaljnih 5 dni.
Tudi za živali je težko najti dovolj hrane, sploh če stalno sneži in je hrana pod snegom.
Tega srnjaka in par srn sem opazoval dober teden nazaj nekaj metrov od hiše, kako iščejo hrano pod snegom. Danes pa ponovno poslušam, da naj bi snežilo.
Kaj je s tem vremenom? A ni že čas, da se malo otopli? Res imam dovolj te zime!
Velikonočni prazniki so skoraj že za nami. Jutri je nov dan, danes pa še vedno 1.April, ki je bil zelo pester. Nič mi ni bilo do norčevanja, saj sem moral že zgodaj zjutraj odpeljati Nežo v ZD Ljubljana (Metelkova). Dobila je neko alergijo, po vsej verjetnosti je krivec smoki. Bomo videli kaj nam bo povedal specialistični pregled. Še sreča, da smo bili zgodni, ob odhodu je bila čakalnica že nabito polna. Sedaj pa še v lekarno poleg urgence po Claritine sirup.
Doma pa že druga težava. Žiga je dobil visoko vročino. Pa smo spet tam. Če bi jo dobil uro in pol prej, bi ga peljali s seboj, tako mu je pa pomagala že ena tabletka Lekadola. Vročina je hitro padla na normalno raven.
Po kosilu je bil plan, da bi šli malo ven na svež zrak, samo zaradi Žige nismo šli, pa še snežilo je in deževalo. Ne vem kdaj se bo tole umirilo, vendar že zelo pogrešam tisto vročo rumeno kuglo tam gori na nebu, ki ji pravimo Sonce.
Pač nam ne preostane drugega, kot da se družimo doma za mizo. Iz omare smo potegnili družabno igro Monopoly. nisem je igral že celo večnost. Nazadnje še tistega na Tolarje. Igra je bila zelo zanimiva za Žigo, saj jo je igral prvič. Na koncu je bil velik zmagovalec, jaz pa poraženec.
Ravno je skopnel sneg, že so se prikazali zvončki in spomladanski podleski. Prvi dve cvetlici, ki napovedujeta pomlad. Naša Neža ne bi bila Neža, če ne bi že obe cvetlici odtrgala in ju prinesla domov ter postavila v kozarec.
Danes sem imel namen slikati zvončke na domačem vrtu, vendar preveč dežuje, da bi hodil po blatu. Tako sem se zadovoljil z Nežinim kozarcem spomladanskega podleska.
Kratka ploha in prikaže se mavrica 🙂
Še včeraj je bilo ogromno vode okoli našega kraja. Danes pa se je vsa zadeva že normalizirala. Potoki so se vrnili v svoje struge. Z Rokom sva načrtovala obisk Ljubljanskega bajerja za danes dopoldne. Odhod je bil že malo pozen, vendar se nisva preveč obremenjevala, ker je zunaj bila še gosta megla. Destinacija Podpeč in to skozi Črno vas. Že ob izvozu iz avto ceste, se je pričela kolona proti Črni vasi. Ko pa sva prispela do križišča omenjene vasi, nisva mogla nadaljevati poti. Cesta je bila zaprta. Torej nama ostane še pot do Brezovice in proti Podpeči. Kasneje sva po radiu slišala, da je Črna vas popolnoma pod vodo in da se prebivalci vozijo po ulici kar z čolni, v pomoč pa jim je prišla tudi Slovenska vojska. Med potjo sem se dogovoril z kolegom Dragom, da se dobimo v Podpeči, vendar mi je kmalu sporočil da ne more priti, ker je cesta iz Borovnice do Podpeči, ravno tako zaprta za ves promet. In ravno ko sva govorila po telefonu, tudi z Rokom nisva mogla več nadaljevati poti. Podvoz pod železnico v Notranjih goricah je bil poplavljen. Lokalni gasilci so nama ponudili prevoz na drugo stran, vendar sva jo odklonila, ker je verjetno kdo drug potreboval njihovo pomoč in ne midva, ki bi samo slikala. Tako pa sva naredila nekaj posnetkov kar v Notranjih goricah. 
Prikolica tovornjaka parkirana v vodi. 
Notranje gorice. 
Podvoz v Notranjih goricah. Zaprt za promet, vendar so se domačini vozili skozi njega (z terenskimi vozili), prav tako primestni avtobus in tovornjaki. 
Voda je segala skoraj do vrha mostu. Tu v Notranjih goricah sva opazila, da so tudi živali zelo zbegane. Sploh podlasice in miške, ki niso vedle kam bežati, saj je voda bila vsepovsod in jih je pregnala iz njihovih domov. Pot naju je vodila nazaj v Ljubljano. Ogledala sva si še pretok Ljubljanice v Trnovem, nato pa na Ižansko cesto. Na barje. Ena stran ceste je bila popolnoma pod vodo, na drugi strani pa ni bilo videti nič vode. Tudi tu je bilo ogromno gasilcev, ki so pomagali prebivalcem. Res je bilo vse poplavljeno. Vode čez kolena. Res žalostno. Toliko let si urejaš dom, nato pa ti poplava vse popolnoma uniči. 
Vrtovi popolnoma poplavljeni. 
Gasilska oprema. 
Žalostno opazovanje in čakanje da voda upade. 
Po plohih v stanovanje.
Ta konec tedna je zajelo močno deževje celo Slovenijo. Meteorologi so ponovno napovedovali poplave. In res so se zgodile. Kljub temu, da od jutra ne dežuje več tako močno kot ponoči, pa reke in potoki še kar naraščajo.
Tudi v naši okolici nismo bili izjema. Eni od hiš je zalilo klet, tako da so na pomoč priskočili gasilci iz PGD Šinkov turn.
Takole je v naši bližini.
V Jami pri Mengšu, pa so jo letos veliko bolje odnesli kot pred tremi leti.
Tokrat je Pšata ostala v svoji strugi.
Cesta med Povodjem in Šmartnim je popolnoma zaprta, ker je voda zalila del cestišča. Vendar se nekateri ne zmenijo na prepoved vožnje. Veselo v vodo. Vozilo na levi ni imelo to srečo in je obtičalo tik pred koncem vode.
Voda ki se odteka iz Šmarne gore, je v dolini poplavila.
Deroči hudournik
Travnik napolnjen z vodo.
Konec poti, naprej pa z čolnom.
Gozdna pot, ali struga potoka?
Jutri pa napovedujejo izboljšanje vremena, kar pomeni, da bodo vsi prizadeti ocenjevali škodo. Vprašanje pa je, kako se bodo na poplave odzivale zavarovalnice.
Velikokrat sem bil že kritiziran zaradi uverture, ki jo imam na svojem mobilniku. To je Beutifull day od skupine U2. Res da nisem simpatizer omenjene skupine, moram reč, da imajo kar nekaj odličnih glasbenih uspešnic.
Tudi danes je lep dan, res da deževen. Pa da ne bomo vikend presedel zaprt v hišo, sem Žigu predlagal kratek sprehod po dežju in čofotanju po lužah. Ni mu bilo dvakrat reč, je že bil pripravljen, palerina in škornci. Tokrat je šla z nama tudi Mateja, seveda ji ponovno ni potrebno kuhat kosila, ker nas je povabila moja tašča na Nedeljsko kosilo. No, pa naj kdo reče, da so tašče slabe 🙂 ?
Ker je pa res lepo vreme in še nikdar nisem slikal v takšnih pogojih sem malo preizkušal. Najprej par posnetkov v RGB nato pa sem prestavil na B&W, pa moram priznat, da so črno bele boljše.
Čof, čof po lužah.
Pogled, po ravnem polju.
Markacija.
Vodoravno in navpično.
Pozor se že podira. Zdaj je pa res že nevarno hodit okoli te hiše.
Drevesa.
Naša vas.
Pa še komad, pa ne rečte da ni lep dan. :))
http://www.youtube.com/watch?v=co6WMzDOh1o
Gregor Krašnja Photography 