Sankaška proga

Vsako leto, če so le razmere prave, domačini in člani SD Stahovica pripravijo sankaško progo v Rašici. Seveda če so razmre vsako zimo prave, prvi pogoj je sneg. Brez snega ne gre. Letos so jo delali že drugič.

Proga ni zahtevna, je pa dolga, približno kilometer, sploh če moraš za seboj vleči še sanke. Ja teh nihče neče vlečt. Zato običajno skrajšamo progo na približno 400m, kar je dovolj.

Danes je bila proga malo premehka in ni tako letelo kot običajno. Običajno jo še polijejo z vodo in otrdijo. Takrat pa kar sapo jemlje.

Nič čudnjega, da sanke kar hitro potegne v eno smer in padec je neizbežen. Sreča da vsaj  hitrosti niso visoke.

Po eni strani pa je ponovno napovedan sneg, tako da bo proga še bolje pripravljena in možno da bomo imeli ponovno tekmovanje. Takrat se skoraj cela vas zbere na tekmovanju, staro in mlado. Veselje nepopisno in nepozabno.

Nikon ima nekaj novosti

Nikon je predstavil nekaj novosti. Med prvimi novosti je nov DSLR foto aparat Nikon D7000

Nikon D7000, cene še nisem zasledil.

Kot drugo, nova bliskavica Nikon SB 700.

Bliskavica SB 700.

Tu je še Nikonov objektiv AF-S NIKKOR 200mm f/2G ED VR ll. Tudi ceno sem že zaledil 5.100$.

Verjetno je vreden tega denarja.

In še en malček. Nikonov mali fiksi objektiv 35mm f/1.4.

Malček z visoko zmogljivostjo 🙂

Tako nekaj na hitro. Upam, da bom imel nekaj od teh novih izdelkov možnost tudi sprobati.

Novi Nikon D 7000 snematudi  v full HD tehnologiji.

Freestyle motor bike 2010

Vse skupaj se je dogajalo v sklopu Avto moto showa na Gospodarskem razstavišču.

Žal sem zamudil skoke z motornimi sanmi.

Avto moto show 2010

Danes se je zaključil že 5. avto moto show v Ljubljani. Žal se mi je zdelo, da je bilo letos še nekaj manj razstavljalcev kot prejšna leta (2009, 2007, 2006. Zato se nekatere fotografijo ponavljajo. Kot vemo, je najbolje prizadela recesija ravno avtomobilsko industrijo.

Nekaj letošnjih utrinkov.

Seveda taki spetakli ne gredo brez deklet. Kot veste, kjer so avtomobilski hlapi, so tudi simpatična dekleta.

Nekaj sem jih ujel tudi letos v svoj objektiv, tako kot prejšna leta 2009, 2008, 2007 in 2006.

 

 

Bodypainting festival 2

Če sem že prikazal nekaj fotografij iz največjega festivala bodypainting, se mi je našlo še nekaj zanimivih fotografij., ki jih moram prikazat. Lepota ni bila samo slikana, bila je tudi med občinstvom, kjer bi lahko našel še kakšen platen za barvanje.

Po pogovoru, bi rekel, da je simpatična Francozinja. Vsekakor je simpatična.

Nikon, na pravem mestu.

Tip je bil nekaj posebnega, vsaj za mene.

Še nekaj uric in bo gotova.

Najprej skiciranje.

Mogoče ti pade v oči Ferrari kapica.

Kaj kupiti?

Precizno z čopičem.

Črte.

Modeli pri bodypaintingu, morajo biti pa res potrpežljivi, da se tudi po več ur ne premaknejo.

Simpatična rdečelaska.

Simpatična frizerka.

Spet zvoni telefon, pa ga ne najdem.

Še detajli in končano.

Rdečo rumena kombinacija.

Nekaj tu ne štima?

V soboto je bilo res vroče. Nič čudnega, da smo vsi iskali svojo senco za ohladitev.

Za konec pa še barve pravega mojstra.

Dan v znamenju nogometa

Že nekaj dni se je govorilo o dnevu, ko bo Slovenija igrala proti Angliji. Sam sem se odločil, da ta dan preživim v Ljubljani med našimi navijači.

Začetek tekme sem pričakal v avtomobilu, ker je promet enostavno obstala in smo se premikali po polžje. Na sreče sem kar hitro našel parkirno mesto in se odpravil proti centru prestolnice. Žal sem že med potjo slišal negodovanje navijačev, kar je lahko pomenilo samo eno. Anglija je povedla z 1:0. Rezulta še ni bil tako katastrofalen, če bi na drugi tekmi ZDA proti Alžiriji igrala neodločeno. V tem primeru se uvrstita v nadaljne tekmovanje Anglija in Slovenija. Kar bi bilo za nas zadovoljivo.

Ko je sodnik piskal konec tekme, se je rajanje začelo, pa čeprav je Slovenija izgubila. Rezultat na drugi tekmi pa je bil ugoden še v 91 minuti, neodločeno. Nato pa se je zgodila katastrofa. V zadnji minuti so Američani zadeli gol in vsi naši upi so bili pokopani.

Še nekaj današnjih utrinkov iz Ljubljane.

 

 

 

 

Slovenija gre naprej

Smučarski skoki

SD Strahovica, je organiziralo že 7. memorijal v smučarskih skokih. Po sušnih treh letih, jim je ponovno narava pomagala z obilno količino snega, tako da so lahko z veliko truda in dobre volje organizirali tekmovanje v smučarskih skokih.

Škoda, je bila samo z udeležbo tekmovalcev, ki so še zadnji teden odpovedovali, tako da jih je bilo na koncu samo 17. Vendar tudi teh 17 fantov je prikazalo vrhunske skoke. Med njimi je bil tudi prijatelj in sosed  Rok Stroj (št. 12), ki ni tekmoval že 6 let, na koncu pa osvojil odlično 5. mesto. Čestitam Rok, za nas si bil odličen 🙂

Tekmovanja pa se je udeležil, sedaj lahko že rečem legenda in svetovni prvak v smučarskih skokih Primož Peterka (št. 17) in njegov brat Uroš Peterka (št.8), ki je imel zabeležen tudi padec pri doskoku. Na srečo ni bilo nobenih poškodb.

Za naslednje leto, pa upam, da bo narava tako prijazna in nam poslala toliko snega kot letos, da se bo tradicija nadaljevala in bomo lahko drugo leto gledali ponovno zanimive smučarske skoke.

1. Judo tekma

Žiga si je že kar nekaj časa želel trenirati Judo. Ta želja se mu je izpolnila z vstopom v 1. razred Osnovne šole. Tu imajo odlično organizacijo Malo šolo Juda. Treninge ima dvakrat na teden.  Prvo krstno tekmo je imel že po treh mesecih treninga.

Že zjutraj nas je oviralo slabo vreme, saj je začelo močno snežiti po celi Sloveniji. Morali smo priti do telovadnice v Kašlju. Sreča, da smo odšli zelo zgodej od doma, drugače bi zamudili, ker so naši cestarji ponovno zatajili. Ob 8 uri, ni bila še nobena cesta posipana ali plužena. Tako da smo se počasi kar po celem snegu vozili.

Posrečil se nam je pravočasni prihod na prizorišče. Prvo dejanje je bilo preoblačenje, nato tehtanje in ogrevanje pred tekmo. Organizacija je bila res na vrhunskem nivoju. Za vse so poskrbeli vaditelji Juda.

Ker je bilo veliko maljčkov, so jih razporedili v več skupin. V vsaki skupini so bile tekme, ki so bolj spominjale na Sumo (izriniti nasprotnika iz ringa) kot pa na Judo. Drugi del je potekal na spretnostnem poligonu, nato pa sta se oba dela seštela in tako so dobili zmagovalca skupine.

Podelitev medalj in priznanj je sledilo takoj po tekmovanju. Prav vsi so dobili medaljo in priznanje.  Žiga je bil v svoji skupini 5. in že za naslednjič obljubil, da stopi na zmagovalni oder. Midva z Matejo, pa bova že vesela, da ne bo hitro obupal in si kmalu želel nekaj novega.

Kimi Raikkonen

Kimi Raikkonen, svetovni prvak F1 v letu 2007. Takšen razplet sem si potihem tudi želel. Ponovno se je pokazalo, da je F1 ekipni šport. In roko na srce, te dirke Kimi tudi slučajno ne bi dobil, brez pomoči moštvenega kolega Masse in kompletne ekipe Ferrari. Lepo, da se je izkazal Slovenski pregovor. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.

Lewisa je izdala neizkušenost, kjer bi lahko usvojil naslov že na VN Kitajske, na zadnji dirki je šel na vse ali nič, na koncu je dobil NIČ. Lewis pa bo moral na kakšno učno uro oditi do profesorja F1 Alana Prosta, ki je vse dirke zmagoval preračunljivo in usvojil 4 naslove svetovnega prvaka.

Alonso je samo čakal na napako vodilnih Kimija in Masse, ker je dobro vedel, da se z glavo skozi zid ne da zmagovati. Po videzu na tiskovni konferenci, je bil kar zadovoljen, da je svetovni prvak postal Kimi in ne Lewis.

Sezona se je končala, tako kot sem pričakoval že od prve dirke, prvak eden od Ferrarijevih voznikov. Želim si še več takih sezon, napetih in razburljivih. Samo ne na Pop tv in z Miranom, ker mi parajo živce že od samega začetka predvajan. Komentar je nezanesljiv,stalno nekaj misli. Tako je bilo pri meni v šoli, ko sem mislil, v resnici pa nisem nič vedel. Pa še preveč je oglaševanja. Nič ne rečem, tudi tv mora živet, samo ne reklame na vsake 6 kroge, pa še to po tri minute, tako, da na koncu vidiš samo 2/3 dirke.

Toliko na kratko, se že veselim nove sezone v letu 2008.

Kimi Raikkonen tik pred štartom za VN Madžarske.

Vročina ne pojenja

Danes popoldan me je pot vodila v Ljubljanski BTC. Poskusil sem dobiti parkirni prostor v senci, da se vsaj pločevina malo ohladi, ko se vrnem. Ker sem kar nekaj let delal v tem okolju, sem se spomnil kje parkirati, da bo senca. Pa še zmotil se nisem, prostora na pretek.
Ko sem vse skupaj opravil in odhajal proti avtomobilu, sem slišal glasbo na Aleji mladih, kjer se je ravno pripravljal turnir v odbojki. Še sreča da sem imel z seboj tudi foto, tako da sem se odpravil pogledat kaj se dogaja. Vročina je pripekala od zgoraj in od spodaj, zato se mi je že kar malo kisalo. Zavil sem v najbližji bife in si naročil ½ l vode, da sem se vsaj za trenutek ohladil. Izvedel sem še da bo imela v BTC-ju koncert Rebeka Dremelj , samo se mi ni dalo čakat ker je bilo res peklensko vroče. V tem času se je že zašel turnir v odbojki, sam pa sem se odpravil proti domu.

Dve štajerski lepotički v kabrioletu.

Ogrevanje pred začetkom tekme. Ne vem zakaj ogrevanje, ker je bilo ža tako prevroče.

Pa še ena lepotička, ki je šla ravno mimo.